Ok, vsi vemo, da stvari hitro zaidejo - navadno takrat, ko nekaj pride vmes. Pri nas na morju je vse izredno lepo teklo, še nikoli doslej tako, potem pa smo dobili obiske (moje obiske - dva odrasla fanta) in se je malo porušilo. Preden sta prišla, sem svojim malim razložila, da prideta in seveda ne pričakujem, da bojo ves čas pomivali za vsemi nami, saj nista njihova prijatelja, ampak moja (ne bi bilo fer in rada sem fer). Da pa vseeno pričakujem, da bojo pomagali in da tisti, ki ima sicer to opravilo čez, zraven pomaga, nekaj bosta pa gotovo tudi onadva (sta odrasla fanta in pričakujem, da znata pomit posodo in da ne bi hotela, da drugi za njima ves čas čistijo - takih niti ne bi vabila;). In tako nekak je bilo, samo da so nekateri večkrat priskočili na pomoč, nekateri pa večkrat pozabili;).
In potem so se "nekateri" malo navadili, da zvečer pač ostane posoda in "se čez noč pomije". Prišel je še oči in hotel malo pomagat, ker nas je prej toliko časa pustil same:D in tako se je tole večernje pomivanje kar malo pozabilo, saj je to vedno naredil nek odrasel človek, če je posoda ostala...
Ampak zdaj smo pa sami in sem hotela nazaj, v tisto pospravljeno stanje s čisto posodo;). In sem ugotovila, da sem večkrat pospravljala kaj za njimi in da je lubi večkrat pucal posodo zvečer... Torej je treba to spremenit. Namesto, da otroke natuliš, ker to pogosto ni najboljša možnost za nikogar od prisotnih in namesto, da težim lubiju, ki je že zaspal, sem jim zvečer napisala listek (na drugi strani računa, če se kdo slučajno izgovarjal, da nima listka:D) - in ga obesila na kljuko od pipe nad koritom, polnem posode. Pisalo je:
"Ljubi moji otroci! V nasprotju z vsesplošnim prepričanjem, vaši mami ni za pospravljat ponoči;).
Zlatolaska, pusti posodo temnolaski, pospravi pa iz sušil (in svoje stvari). Mali princ, v zahvalo, da ti pospravljam tvoje "leve"*, odnesi smeti. Temnolaska, "pick it up a notch"! Rada vas imam, mami"
* levi so tista kutikula, ki ostane od žuželk in rakov, ko se levijo - in moj mali ima podobno navado, da "se levi" - torej sleče, karkoli pač ima - ni treba, da je to obleka, lahko je tudi tobra, kopalni plašček, kapa, trneki,... pa seveda tudi obleke... in to, kar sleče, pristane na tleh... in tam ostane:D. Moj mali navdušeni naravoslovec ve, da ne maram, da se levi sredi sobe;). Je pa to fajn hudomušna domislica, da vsi skup lažje prenašamo naše različne življenjske sloge in se lažje prilagajamo. Humor je mazivo;).
Zakaj listek?
- Prvič ker trapasto se mi je zdelo zvečer, ko so vsi že spali in do zjutraj bi že pozabila in ne bi nič rekla ali pa samo bežno omenila, kar ne bi imelo takega učinka.
- drugič, ker nočem, da bi potem izbruhnila enkrat na nekoga, ki bi nekaj slučajno pozabil ali narobe naredil, kar se hitro zgodi, če je človek zmatran in jezen, ker dela za drugimi;). Boljša je preventiva. In potem greš spat nejezen. Ker si stvar že uredil. Zjturaj bojo mali to videli in se zamislili in vse skup bo ok. Približno, no;) Do naslednjega listka;).
- tretjič: ker lahko bolj razmisliš, kaj boš napisal, kot če rečeš. Včasih znam bit zelo zabavna in se otroci režijo medtem ko se pritožujem nad njihovim "nepospravljanjem" in se lepo zmenimo. Včasih pa se mi ne da in bi bila samo sitna. Ko pišem listek, se ne mudi in ga lahko napišem takrat, ko se mi da;). Cele litanije In listki zelo pomagajo - kot rečeno, nekak bolj resno jemljemo, če nekdo nekaj napiše, kot če reče.
Takrat ko si jezen, napišeš. Preden si razjarjen. Ko si samo malo zjezen, ampak si še sposoben humorja;). Ker ta pomaga. Vedno!
Zakaj sem napisala, da naj mala pusti posodo pri miru? Ker je to delo od tavelike - mala pa če bi videla, da sem se zvečer jezila, bi se hotela odkupit s tem, da bi pomila posodo, kar že samo po sebi ni čisto fer in hkrati bi to verjetno malo zamerila veliki, ki bi veselo drnjohala zjutraj in potem bi se spičili. * Na koncu je posodo pomil mali, ker je videl listek in očitno imel slabo vest zaradi "levov", mu je pa potem temnolaska vrnila uslugo, da je pomila za kosilom - vse super:).
POZABLJANJE
"Vse ok, Veri, ampak moji pozabijo! Če jih ne spomnim, ne naredijo! Pri meni listki ne bojo delali, razen če ga vsak dan napišem, ker pozabijo!"
Haha, drage moje, tudi jaz imam eno, ki pozabi. Ampak domače naloge pa skoraj nikoli ne pozabi;). Na trening tudi iiiiiizredno redko pozabi it;). S pesmicami v šoli nima težav... Vsi, ki jo poznajo, se strinjajo, da njen spomin deluje odlično! In njen 9-letni bratec, ki se mora precej bolj matrat s pesmicami in spominjanjem, da ima dn (zna pa zato celo sistematiko rib na pamet), se vedno spomni pomit posodo po kosilu... Torej to ni nekaj strašno težkega za spomnit se;). In točno to sem ji rekla - točno ta pogovor sva imeli:).
Jaz sem taka grozna mama, ki ne verjame v pozabljanje kar tako. Pozabiš enkrat, dvakrat, pozabiš, kadar se vse nekaj spreminja in še nimaš v glavi vsega, pozabiš, kadar si ultra obremenjen in tvoji možgani ne morejo več vsega dohajat. Ja, takrat pozabiš. Ampak pozabljaš... kar tako, ko je vse ok in se nekatere stvari sicer dosledno spomniš, torej si tega sposoben... to je pa nekaj drugega! Tu ni problem v možganih in pozabljanju, tu so problem prioritete!
Povedala sem ji, da ljudje pozabimo stvari, ki nam niso tako pomembne in se spomnimo na tiste, ki so nam pomembne (in da sem zelo zadovoljna, da je dn med tistimi pomembnimi stvarmi in delamo na tem, da bo tudi pri malemu;), ampak da so stvari, ki izgledajo nepomembne, pa v bistvu niso in gospodinjstvo je ena od njih. Da se mora zavedat, da če ona ne naredi, bo moral nekdo drug. In da ta drug verjetno s tem ne bo zadovoljen. In da razumem, da ji umazana posoda ni prioriteta, da pa je to naložba v odnos s tistim, ki bi to sicer delal namesto nje. "To delaš za ljudi, ne za posodo. Enako kot ko te pokliče prijateljica, če prideš ven se igrat, vedno greš, tudi če se ti mogoče tisti trenutek ne da. Ampak veš, da če jo boš zignorirala, ne bo več prišla pote. To ti je prioriteta, ker je ona fajn punčka in imaš rada njo, ne zato, ker bi se ravno rada šla Jon marion" (pri nas zelo cenimo prijatelje;), mislim, da je socialna mreža pomembna in da so ljudje, ki si jih izbereš, navadno bolj zanesljivi od tistih "genetsko danih").
Če je pomagalo? Zaenkrat ja! Po tem pogovoru, se je SAMA SPOMNILA pomit posodo zvečer. Ker ni hotela, da jo bi jaz ponoči. Mislim, da ljudje pogosto rabimo svoj "zakaj" - zakaj se matrat, zakaj pomivat posodo, zakaj se pogovarjat z otroki, zakaj hitet domov iz službe, zakaj to, zakaj ono... V službi večina dobi svoje zakaje servirane na pladnju - rok je jutri - kaj misliš, zakaj se mudi?:D Doma je vse skup malo bolj dolgoročno in malo bolj skrito - pa nič manj pomembno...
Zato moramo otrokom (in po potrebi partnerjem;) najprej na prijazen in hudomušen način razložit, ZAKAJ bi bila umazana posoda prioriteta v njihovem življenju. Saj sicer ne bo. Tudi v mojem ne bi bila, če ne bi vedela, da v umazani ne morem skuhat in da ko so lačni, ni časa še posode umivat:D.
Zakaj se splača to najprej poskusit na hudomušen način? Ker je humor vezivo, ker vejo, da jih imate radi, nič nimate proti njim, hočete samo, da naredijo svoje delo. Ja, hočete. Ne da si želite. Hočete. Ne se bat hotet. Želimo si marsikaj, veliko si jih želi zadet na loteriji, pa hkrati vejo, da je 99,99999999% možnosti, da nikoli ne bojo... ampak neuresničene želje toleriramo. In nihče se ne bo pretegnil za neko mamino željico sem pa tja. Včasih ja, včasih ne. Ker tako delamo z željami - svojimi in tujimi. Ne bojte se pričakovat, hkrati ne bit ves čas pasje, če se ne uresniči. Enostavno ne narediš za njimi in jih opozoriš, da je to njihovo delo. Če se da, malo hudomušno. Pri nas dela.
Zakaj je sploh to ves čas treba - pa non stop? Zato, ker sicer dobiš otroka, ki bo delal prek študenta in se svojemu delodajalcu lagal, da ima zjutraj zobozdravnika, ker se mu ne bo dalo prit delat... Ne delajte si utvar, da bo življenje to otroke samo naučilo preden bodo živeli na svojem in od svojih dohodkov - takrat pa jih bo naučilo na precej bolj krut način kot je listek nad nepomito posodo. Zato to delate;). Da imate še vi svoj odgovor na svoj zakaj;).
Ni komentarjev:
Objavite komentar