Motivacija za šolo na domu

 

Priznam, da se kdaj kar spopadamo z motivacijo za šolsko delo, sploh če ga je veliko, če so zaostanki ali če je pač tak dan... Nekako se mi mičkeno zdi, da nismo ravno edini;)... Zato morda par malih idej za vse, ki tudi niste popolni in nimate popolnih otrok, si pa vseeno želite, da bi ti vaši mali nepopolneži naredili za šolo dovolj, da povratek v šolske klopi ne bo prehud, da bi rajši imeli malo zaloge kot malo zaostanka... Pri nas imamo navadno krizo na začetku, potem pa se navadimo in nekako gre - razen če kaj pozabimo in spregledamo, kar se tudi zgodi/dogaja:D... Priznam, da se večino časa počutim kot ne prav zelo spreten žongler (verjetno zato, ker  zares sploh ne znam žonglirat) - ves čas poskušam obdržat vse tri moje najljubše "žogice" v zraku, pa se mi zdi, da mi ves čas ena pade na tla - zdaj ta, drugič druga (vsaj to;), vendar ves čas nekoga pobiram iz tal... (PS: na sliki so DIY žogice (bi jih kdo rad naredil?); darilo za novo leto za mojega supercimra-sodelavca, v zahvalo, da prenaša moje reglanje;). Mimogrede: na čestitki so kristali, ki res tako izgledajo, preden kdo komentira, da so malo čudni;) On je takoj vedel, zakaj se gre, ok?:))

Ampak dovolj jamranja, gremo na rešitve: na sliki spodaj naj bi bilo "lepo okolje" - to pomaga pri učenju. Kakor je zadnje, kar si po šoli želimo, pospravljat vse za šolo, se splača imet vsaj približno red, da hitreje najdeš, kar moraš delat danes (par nasvetov, kako otrokom to olajšat, je tu)... Na žalost se navadno precej tepe z zadnjim nasvetom "razširite vsebine, da postanejo zanimive"; pač moramo najt nek kompromis, ravnovesje, daj-dam, kakor želite...

Vem, da nima vsak otrok svoje sobe, ampak naj vas potolažim, pri nas jih imajo, pa vseeno vsi delajo vse v kuhinji;). Tako da se pač prilagajajte in poskusite naredit največ iz tega, kar imate. Včasih lahko na primer presenetite svojega šolarčka/šolarko z rožico ob pesmici, ki jo mora prebrat, toliko prostora imamo vsi:). Skoraj vsakemu otroku je všeč, če se starš potrudi zanj, tudi če bo kak najstnik zavijal z očmi;).

- najdite nekaj, kar je otroku všeč, zdravo/dobro zanj in ga s tem podkupite - ja, vem, vsi psihologi se bojo zgražali nad podkupovanjem - razen tistih, ki imajo sami šolarje:D. Sama nimam posebnih slabih asociacij na podkupovanje - še sebe podkupujem, kadar se mi kaj ne da.

 V tem primeru to izgleda takole: mali princ odkar je bil v 2. razredu kar dolgo časa ni rad bral - ker je sovražil bralne liste in vse "kar se mora". Na srečo je prišlo šolanje na domu in smo lahko zadevo obrnili po svoje. Nobenih bralnih listov, samo branje vsak dan:). No, to ima pa rad:). Sploh, ker sva se dogovorila, da medtem, ko mi on bere, mu jaz kvčakam živalce - to je tista podkupnina;). Ni nezdravo in je čisto dobro zanj/e (ker igračke spodbujajo domišljijo itd... saj veste dril;)) in ker nekaj časa traja, da jo naredim, je še motiviran, da mi čim več bere - enkrat mi je prebral 4 knjige, ker si je želel čim prej dobit tole Hobi:). Trenutno kvačkam eno večjo opico za zlatolasko in eno malo račko za malega princa. Temnolaska je že malo iz faze igračk;) Njej pa veliko pomeni, če napišem objavo na blog, zato pa jih je zdaj toliko - en čas sem morala nehat, ker sta samo blog brali, namesto da bi za šlo delali:D...

- najdite nekaj, kar vas zamoti, da sedite zraven otroka, pa mu ne težite ves čas (saj najmlajši šolarji sicer verjetno ne bojo veliko naredili), kar lahko kadarkoli prekinete (ker bo dete verjetno potrebovalo kako pomoč/razlago/motivacijo in boste morali vse skup odložit - delo za službo na žalost navadno ne paše v to kategorijo;) - to se je meni bolj obneslo ponoči, imaš vsaj mir...) Lahko čečkate, barvate, kvačkate, rešujete sudoku... odsvetujem brskanje po telefonu, ker zna to zelo zanimat tudi malega šolarja in ker boste mogoče nehali spremljat, kaj vam govori, ko vam recimo bere kak dolg spis o temi, ki vam ni ravno na kožo pisana;) In če se da, združite obe možnosti - delajte nekaj, kar si vaš otrok želi, da mu naredite - lahko mu narišete nekaj, skvačkate ali sešijete igračko, sestavite lego kocke, napišete navodila za sestavljanje, zgibate origami,... karkoli, samo da ne postanete živčni zraven in da ste z glavo še vedno pri njih. Ker če ne poslušate, ko bere, ali vam recitira ali razlaga svoj nastop, itd... potem verjetno ne morete pričakovat, da bo on motiviran za to, da vam to govori...

- najdite pripomočke, ki vašega otroka motivirajo: nekateri "palijo" na zvezdice, nalepke, ipd... nekateri imajo radi bralne liste, nekateri to sovražijo (imam ene in druge doma;)), nekaterim je všeč štet račune, ki jih izračunajo (vsak dan 20/40/x računov na dan, kolikorkoli je že "tršica rekla";) oz. kolikor se vam zdi, da vaša mladež potrebuje - boljše več kot manj;)... Mali ne mara bralnih listov, zelo rad pa prestavlja tele lesene krogce (iz baubaua, nekaj za mizarstvo v originalu, super uporabno za škratovske stolčke, hrano za živalce, podstavke v naravnem kotičku, "števke", sipki material, itd...). Ko izračuna račun, prestavi krogec iz mize v košarico - tako ima občutek napredka in se lažje motivira za še kakega, sploh na koncu, ko gre navadno motivacija najrajši rakom žvižgat;)...

- domači učni pripomočki: o tem sem tu že večkrat pisala, ampak zadeva dela - res! Otroci nekak bolj cenijo in se bolj poistovetijo s stvarmi, ki jih naredimo kot s stvarmi, ki jih kupimo - ne vem, zakaj, ampak tako je. Če naredite kartice za učenje tujih jezikov, se jih bodo rajši učili, če jim date slano testo ali plastelin, se bojo naučili like, če jim date sol ali moko, bojo rajši pisali črke, če jih še matrajo računi, jim bo lažje s fižolčki, če morajo veliko pisati, bodo verjetno rajši pisali pisma kot prepisovali kar neko besedilo... in če rabite še več idej za spodbujanje branja, jih najdete tu

- bodite fer: pri nas imamo pravilo: če ti je predmet všeč, se potrudiš in če se potrudi učitelj/ica, se še ti (recimo, da ti popravi napake v tvoji nalogi, potem narediš popravo, itd...) Hkrati pa pričakujte od odraslih vsaj toliko kot od otrok - če od njih pričakujemo, da bodo vsak dan naredili nalogo, potem pričakujemo tudi od učiteljic, da vsak dan pošljejo navodila in snov in od sebe, da jih poslušamo in jim pomagamo itd... Otroci so neverjetno fer, če smo odrasli tudi. In vidijo, vse vidijo. Zelo lahko jih je vzgajat, če se trudiš bit pošten.

Pri nas imamo pravilo: "Če se potrudim en, se potrudiš tudi drugi - in obratno." Kadar so posebno sitni ali ko se je nekoč zgodilo, da so mi navrgli, da drugi otroci tudi ne... karkoliježebilo, jim zagrozim, da "če se mislijo obnašat kot drugi otroci, se bom tudi jaz kot druge mame" - to navadno deluje:D. Zanje ni hujšega kot imet normalno mamo:D. Ker malo se jim sanja, da "normalna mama" ne naredi "praznika cvetočih češenj" za svojo družinico med korono:D

- razširite snov tako daleč, da postane zanimiva: to dela najboljše od vsega! Tako otroci ne vejo, da se učijo;). Pretvorbe gramov, miligramov itd... in prostornine (ml, l, cm3) pri kuhanju in peki, sploh če vam crkne elektronska tehtnica in ste kot hrček spravili neko prastaro tehtnico na vzmeti in utež:)...

Ali pa zelo zares zastavite kak poskus:

Skoraj karkoli se da raztegnit do tja, kjer otročiča že zanima;)

Veliko motivacije vam želim še zadnjih nekaj dni, potem pa za najmlajše pride "trenutek resnice" - ko bomo videli, koliko se je vse tole prijelo;) Za starejše pa v bistvu tudi, saj bodo imeli kup ocenjevanj ta mesec... PS: pa ne goljufat - prej ali slej se bojo morali vrnit v pravo šolo in takrat jim občutek, da znajo, čeprav ne znajo, ne bo ravno koristil... In občutek, da sta mami in oči poštena, je tudi precej več vreden kot tista petka, ne?;)