Waldorfski sejem

 Vsako leto gremo. Res je prvič najbolj čarobno, potem se pa malo začne ponavljat, ampak se vseeno splača it pogledat, sploh ker otroci ponavljanja ne dojemajo tako kot mi;)

 V vsaki sobi je kakšen naravni kotiček z raznoraznimi škratki in drugimi pravljičnimi bitji...

 Na tablah so prekrasne slike... Ki so me navdahnile, da sem naredila tablo:)

 Raznorazni mali škratki, narejeni večinoma iz filca in preje, včasih pa imajo telo iz storžka ali žirove lupine...

Waldorfcem je treba priznat občutek za estetiko - vse je lepo in v jaslih tudi vse miniaturno:).  V eni sobi vedno celo mizo naredijo v pravljično deželo, kjer so ponazorjene razne pravljice. Moja edina opazka je, da ta mah naberejo starši kar kjerkoli in da so to zelo velike zaplate mahu (ki je skoraj ves zaščiten)... Tako da tu bi morala šola malo delat na tem, da ne pustoši narave, sploh ker naj bi bila zelo za naravo... Če slučajno kdo to bere;). Sem sicer že rekla prisotnim, vendar so se vzgojiteljice hitro odmaknile, češ da to naberejo starši in da one nimajo nič s tem... (razen tega, da prosijo starše za to;).

Tole imajo vsako leto in delamo tudi vsako leto doma en dan v adventu, (kadar prinesejo škratki to v adventni tovornjaček) in navadno še kdaj med letom kar tako - pihanje ladjice iz orehove lupine s svečko (rojstnodnevne svečke se fajn obnesejo). 

Tele svetilke (lanterne) imam že dolgo v planu, pa še nismo prišli do tega... Niti letos na svečenico (res pa so nas malo zafrknile norice). No, mogoče mi uspe enkrat do Divalija - jup, je uspelo, letos za Divali smo naredili take lanterne, na srečo je veliko praznikov luči in svečk, hehe.

 Tole je freska na hodniku in moja želja, da bi nekoč nekaj takega poslikala na našem hodniku:). Vse kamne od Sonca;)

 Večino sejma sicer sestavljajo prodajalnice, vseeno pa lahko tudi tam najdeš kakšno dobro idejo:) Strašno si želim, da bi bila končno enkrat dovolj zdrava, da bi lahko na veliko delala tudi takele lesene reči... Kadarkoli se lotim kakih večjih projektov, me najmanjša bitja položijo dol:D. Verjetno zato, ker takrat nič ne spim:D. Ampak nekoč... upam, da preden še moj najmanjši zraste... In upam, da bosta punci še dolgo "otroka":). Sicer pa mi mogoče kdaj priskoči kdo na pomoč;).

 Temnolaska se je pred leti zaljubila v tole hišico za mala bitja in mogoče pa jo uspe naredit kakim škratkom še letos, da jo dedek Mraz prinese...

Se vidimo jutri?