Oljenke

Pred 2 letoma, ko smo bili prvič na noči muzejev (3. sobota v juniju, če koga zanima;), smo se zaljubili v to in gremo vsako leto. Lani smo vse preštudirali, kaj imajo kje in šli čisto na koncu še v Prirodoslovni muzej, čeprav je bilo že zelo pozno (jap, ta slika spodaj je bila posneta ob 22:30) in smo šli prej že po celi stari Ljubljani z Mestnim muzejem in si ogledali vse znamenitosti Emone ter končali ob rimski pojedini in so se malim že kar malo zapirale učke... vseeno pa je adrenalin naredil svoje in seveda niso hoteli it že domov. 

Poleg tega - v PMS/NMS (Narodni in prirodoslovni muzej sta v isti hiši) so imeli neke zanimive delavnice in... morali smo it vsaj pokukat... Tisti učki, saj veste... Pogled malega kužka, ki te tako milo prosi, da naj greš nekam, kamor greš zelo rad (profesionalna deformacija),... težko je bit pameten, odgovoren, realen, vztrajen in sploh in oh dober starš, ko vidiš tiste učke in si misliš - eh, pa pojdimo samo pogledat, 5 minutk;). Čeprav je ura že 10 zvečer...

No, verjetno si lahko mislite, kako so se stvari odvijale naprej... Ko smo prišli in pokukali, smo seveda MORALI ostat, ker so delali oljenke in punci sta se seveda takoj zakadili, študentke, ki so vodile delavnico, so bile vse srečne, da so prišli otroci in jih takoj povabili zraven in zdaj sva imela še več učk z vprašujočim pogledom, ki so naju gledale, ali bova pustila svojima navdušenima hčerkicama to veselje ali bova huda odgovorna starša in ju naterala domov;)... skratka - če mislite it samo pokukat, vedite, da boste na teh stvareh ostali;).

 Ampak bili smo zelooo veseli, da smo šli:). Ker punci sta sijali od sreče in tisti spomin je bil vsekakor vreden poooznega odhoda v posteljo (pa v svoj zagovor: to je bilo 21. junija - takrat je NAJDALJŠI dan, no!) In tako smo domov odnesli PRAVE oljenke, iz prave gline, še celo odtis na vrhu je tak kot so ga imeli v Emoni in še stenj so nam dali zraven. Povedali so nam, da lahko zadevo spečemo kar v navadni pečici in za to bo dovolj, bo delalo, samo bolj krhko bo. Ampak ker ima dedi eno mini pečico, ki peče zelo vroče (vendar ji ne dela termostat), smo ga nahecali, da jo je zvlekel ven (najprej je nepremišljeno rekel, da ni problema, potem pa ni mogel vzet nazaj;) in smo spekli to glino čisto "propisno". Edino malo je trajalo - letos jeseni nam je vse to uspelo:D.

 Ampak se je splačalo počakat:). Na divali smo tako prvič preizkusili oljenke: v manjšo luknjico smo dali stenj, v večjo pa nalili olivno olje (itak sta povezani), pri tem je fino stenj tudi napojit z oljem, ampak to se kar samo naredi, ko nalivaš;). Olje je po moje lahko tudi kakšno drugo, mi smo poizkusili za prvič original - kakor so imeli Emonci.

In ju prižgali... Gorita čudovito! Ne moreš verjet! Plamen je ves čas lep, enakomeren in zelo svetel! Še očija smo navdušili, hehe:) Mislim, da bomo naredili še kakšne:) Hvala še enkrat Narodnemu muzeju za lepo delavnico, letos gotovo spet pridemo:)
Enako reč bi lahko naredili iz Das mase ali pa celo iz polovičke pomaranče, samo da ima slednja malo več šans, da se polije...