Delo na domu z otroci doma

Vem, ja, težko;). Ampak tu ne bomo samo jamrali, a ne?;) Tu iščemo rešitve;). Ker imam z delom od doma kar nekaj izkušenj že od prej in ker sem takrat imela male otroke doma in ker zdaj spet delam od doma in so moji otroci že malo večji, sem nabrala par trikov, ki vam bojo mogoče/upam kaj koristili.

V prejšnjih objavah sem vam natresla nekaj idej o tem, kaj počet z mulci doma, zdaj ko smo vsi skupaj, da nam bo vsem lažje. Objavo "kaj početi z malimi in velikimi doma" sem napisala posebej za vse, ki ste na čakanju, da lahko kvalitetno izkoristite ta čas z njimi. Ampak kaj pa vsi, ki trenutno delamo od doma? Kako bi si lahko ta čas olajšali - kako zaposlit otroke, da  samostojno počnejo nekaj in približno dajo mir in še da (se) pri tem

- ne kregajo med sabo, če jih je več (najdite skupne igre, razna ustvarjanja, ki se lahko prilagodijo starosti in vse, kar povezuje. Če se da, jim omogočite, da se kdaj pa kdaj odpočijejo en od drugega, magari tako, da se en eno uro kopa v bani, da ima drugi mir napisat esej...

- ne umrejo od dolgčasa, če imate edinčka (lahko napiše pismo sošolcu/ki, lahko kdaj pripravi malico še za vas, recimo musli;) Najdite aktivnosti, ki mu bojo dale občutek, da dela za druge, da se bo počutil vključenega v nekaj. Naj dela naloge za tabornike, se po skypu/zoomu/viberu/hangoutu/... karkoli pač uporabljate - sliši s svojimi sošolci in prijatelji, naj pokliče koga...

 Kakorkoli obrneš, tudi otrokom lahko postane dovolj te karantene. Pri nas imamo sicer vedno krizo pri čemerkoli na začetku, potem pa nam jo uspe nekako prebrodit in na koncu je navadno tako fajn, da nihče noče nazaj (upam, da bo tudi zdaj tako:), ampak vem, da imate nekateri vsega skup vedno bolj poln kufer in evo, ta objava je pa za vas.

URNIK 

Prilagodite si delovni urnik tako, da ste nekaj časa čisto njihovi in oni takrat res naredijo, kar morajo za šolo, potem pa jih napodite ven, če imate to srečo, da imate vrt/dvorišče ali pa jim dajte kakšno reč za zabavo (knjige, skrivnostne škatle, ideje sledijo), v skrajnem primeru pa pač risanko/film... Nam se dobro obnese, da delava zjutraj, preden 2 od treh vstaneta (1 pa že zjutraj sama dela za šolo vse, pri čemer naju ne rabi), potem pozajtrkujemo skupaj, naredimo za šolo in če sva oba doma, lahko eden od naju vmes kako reč postori za službo, pojejo malico, nakar jih napodiva na vrt in imava mir za pisanje. Popoldne kosilo in zvečer, ko grejo spat, lahko nadoknadiva, kar je še ostalo. Ni idealno, ampak vsaj dela;). Približno;).

IDEJE ZA ZAPOSLITEV

- Tisti, ki imate predšolske otroke, imate po eni strani srečo, ker vsaj ni dela za šolo, ne rabite se obremenjevat, da bi vaš otrok ostal zadaj, ker ne bi uspel naredit vsega, kar mu učitelji naložijo itd... po drugi strani pa se ti otroci manj zaigrajo sami s sabo. Nam so se super obnesle skrivnostne škatle, večina malčkov ima rada razne teksture, pa presipavanja raznih sipkih zadevščin (testenine, riž, fižolčki,...) in pretakanje vode... Če je dete mlajše od 3, tako verjetno delate bolj takrat, ko spi, ampak vseeno opozorilo, da ne dajajte stvari, s katerimi bi se lahko mali zadušili takim malim, ki še vse nosijo v usta in se jim ne da nič dopovedat;).

- Tisti, ki imamo šolarje, imamo zdaj precej dela s komunikacijo z učitelji, pregledovanjem vsega in iskanjem virov itd... Poučevanje se mi zdi še najmanjši problem;).  Ampak starejši otroci marsikaj potem naredijo tudi sami in lahko tu hitro dobite 10 minut tu, 10 minut tam... Ni isto kot mir, je pa boljše kot nič;).

Torej spremljajte tale blog in bom objavljala sproti raznorazne ideje za različne starosti in za lažje učenje in poučevanje:).

 PERSPEKTIVA OZ. PSIHIČNA NARAVNANOST  

Ker se tole trudi bit optimističen blog, se poskusimo vsaj malo osredotočit na to, kar nam je lažje kot drugim, to zelo ugodno vpliva na psiho;). Kako to izgleda v praksi? Če imamo vrt, se vsak dan spomnimo na to, kakšen luksuz je to - in smo vsak dan veseli, da ga imamo (in poskusimo to vsak dan izkoristit, vsaj na lepe dni pa res, no;). Če imamo šolarje, ki dajo kdaj 10 minut mir, smo veseli za tistih 10 minut. Če imamo partnerja/ko, ki sodeluje pri šolanju na domu, smo veseli, da je tako in da si lahko obveznosti malo razdelimo. Če imamo predšolske otroke, smo veseli, da smo lahko dalj časa z njimi in da ni treba nikomur nič poročat in pošiljat o njihovem napredku. Če živimo z babicami/dedki, smo veseli, da nam pomagajo oni. Če lahko pred blokom nabijamo badminton, smo veseli, da nas nihče ne ganja od tod. Če imamo blizu gozd, smo veseli, da gremo lahko tja. Če nimamo vrta, imamo pa balkon, smo veseli, da lahko gremo za kako uro na sonček in tam v miru spijemo kavico (ali pa slikamo tam)... in tako dalje;)

Zakaj? Ne zato, ker je jamranja povsod dovlj, ampak zato, ker nam ni nič tako hudega. Smo na varnem, imamo se radi, imamo za jest... In ni fer samo jadikovat nad tem, da ne moremo na morje ali na konferenco ali v gostilno ali v šoping ali kaj jaz vem, kam bi si ljudje zdaj tako strašno fejst želeli,... ni fer jadikovat, ne da bi pomislili na to, kako je drugim... Ker obstajajo ljudje, ki jim pa zdaj res ni lahko: ljudje, ki živijo sami, pa si tega ne želijo - kaka babica, ki ji je pred kratkim umrl mož, pa zdaj niti v tgovino ne more po 10 uri, ne vidi vnučkov, ki so ji bili v uteho, nihče je ne more prit obiskat... Obstajajo ženske, ki se  z razlogom bojijo svojega partnerja in otroci, ki se enako z razlogom bojijo svojih staršev... In morajo sedaj bit z njimi 24/7 in ti starši in možje so zdaj še bolj v stresu in ni prav veliko tarč, na katere bi ga lahko znesli... Obstajajo ljudje, ki so bili že prej na robu samomora, pa zdaj nimajo socialne mreže, ki bi jih držala pokonci... Tako da - ko vse seštejete... se ljudje srednjega razreda s streho nad glavo, službo (če delate od doma, jo imate, vsaj za zdaj) in partnerjem, ki nam noče hudega, ne moremo prav zelo pritoževat, ker pač moramo bit malo doma. 

Seveda ni vse lahko. Ni lahko učit otrok (sploh več njih hkrati) in zraven delat za službo in furat gospodinjstvo in poskušat dat drugemu staršu mir, ko ima ravno videokonferenco, ki traja cel dan... Ni lahko bit zaprt v malem stanovanju na vrh stoplnice, sploh če ni nobenega parka v bližini (na srečo ima večina blokov kako zaplato trave spredaj). Ni lahko živet pod isto streho s taščo in brez svoje kopalnice... Je pa boljše kot marsikomu... ko imaš to v glavi, ti je lažje, tvoji problemi zgledajo manjši in čeprav so zoprni, niso več dovolj za hudo anksioznost.

Vem, kaj boste rekli... "Ja, ampak kaj pa potem? Draga moja, nimaš pojma, kaj vse to prinese s seboj!" Pa ekonomija, pa posledice, pa to, pa ono... Ja, vem, da bojo posledice, točno kakšne pa niti največji strokovnjaki ne vejo, ker se kaj takega še ni zgodilo... tako da - se pripravimo na najhujše in upajmo na najboljše;). Ampak na marsikaj se da pripravit, mariskaj se da omilit, mariskaj je nepotreben luksuz in se mu lahko odpovemo (trenutno pa tako nimate kje trošit, še trgovine s hrano so baje izropane:D)... In marsikaj se lahko obrne tudi na dobro. Če službe ne bo več, bomo slejkoprej našli novo, mogoče nam bo bolj všeč, mogoče bojo "ful fajn" sodelavke, mogoče boste vmes našli hobi, ki vam bo rešil življenje, ko boste imeli krizo srednjih let in boste rabili nekaj, da vas drži gor. Mogoče pa si mož zato ne bo omislil motorja, s katerim bi se razbil, ker pač ne bo  denarja zanj... Če bomo pametni, je to lahko zelo dobro za naravo, če se navadimo, da ni treba imet čisto vsega in čisto takoj... 

Če bojo plače nižje, bomo živeli malo bolj skromno in našli kup poceni idej za veliko zabavo (na tem blogu jih je polno - kot se spodobi za nekoga, ki je živel par let v gospodinjstvu s 5 člani in 900€ in zraven poslušal jamranje ljudi, ki so živeli sami ali s partnerjem in 2-3x takimi prihodki;). Če plače nekaj časa sploh ne bo, ker ne bo služb, pa bomo takrat živeli od prihrankov (zato pa ne živimo ves čas na veliki nogi, ne? Ker pač ne veš, kaj se lahko zgodi... Z vsemi, ki ste se zapufali za nov biznis, ki ste ga zaštartali in bo zdaj težko splaval, sočustvujem in ne mislim na vas, mislim na ljudi, ki bojo morali mogoče malo zategnit pas, ne bo pa ogroženo njihovo bivanje) In bomo našli kako honorarno delo za vmes, da bo lažje, mogoče vam bo še bolj všeč kot vaša služba. Dejansko večina od nas ne bo na cesti zaradi te krize. In naši otroci skoraj gotovo ne bojo lačni in žejni... Kar je boljše kot velik del sveta že pred tem virusom... To ne pomeni, da vam ne sme bit hudo zaradi vsega, kar ste izgubili, je pa vseeno fajn pogledat še malo širše - mi smo "srečkoti"...