Še ena zanimiva Eskimska stvar je inukšuk. To je bil neke vrste kažipot oz. markacija, znak, da je tam že nekdo bil. Včasih je označeval meje, včasih prostor za lov, dostikrat pa je bil njegov namen samo povedat bodočim mimoidočim, da je tam že nekdo bil. Z našimi razvajenimi očmi je to seveda hecno: kdo bi tovoril ogromne kamne enega na drugega samo zato, da bo nekdo drug vedel, da je tam že nekdo bil... Vendar če se postavimo v njihovo kožo... je v tistem snegu in ledu, ko nisi čisto prepričan, če si na pravi poti... pa zelo pomembna informacija in topel občutek, ko vidiš, da je tu že nekdo bil:)
Naš inukšuk je bil seveda miniaturen, nisem vlekla kamnov, velikih za pol mene in težkih za 5 mene, enega na drugega. Ampak izgleda pa podobno:)
No, ta inukšuk je naredil tamali:) Ima malo drugačen način gradnje, bolj v stilu vrstnih hišic:D. Ampak verjetno bi Eskimi še vedno vedeli, da je nekdo bil tu, samo da je bil ta nekdo malo mlajši;)
Tako smo jih naredili nekaj... Je pa to čisto fajn vaja za motoriko - uravnoteženje kamnov. Pa zabavno je:). Mi smo jih postavljali še na sprehodu in upali, da kakemu malemu škratku ali vili polepšajo dan:).
In danes, ko smo šli spet tja in seveda ni bilo več sledu o teh kamenčkih (vmes je parkrat snežilo in se stopilo;), sta punci iskali drevo, v katerega smo postavili inukšuk! Ne moreš verjet, kako si vse zapomnijo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar