12 oktober 2014

Za vse, ki niso mogli videt naših rumenih tal v kuhinji

Punce, babe, ženščine, drage moje obiskovalke, ne vem, h kateremu bogu ste molile, da bi spregledala svojo zmoto rumenih tal, ampak zgleda vas je uslišal:D.
 Ker je bog po difoltu pameten, je vedel, da sama ne bom nikoli prostovoljno dala stran svojih ljubih rumenih "ala bambus" vinilnih tal, ki so kravžljale živce estetom na blogu. Zato so od vseh besnjenj popokala tla, se napihnila, da so se majali stoli in otroci padali dol, na koncu pa so ob ugotavljaju vzroka morali naredit res konkretnoluknjo in tako nisva več imela izbire - treba zrihtat:D
Oči, ki je mislil, da se je že uradno ločil od nje in se ne bosta več videvala, je bil spet združen s štemarco, čeprav to ni ravno neka strašna ljubezen (vsaj ne iz njegove strani, štemarce nisem zaslišala;).
 Polaganje izolacije je bil bolj lušni del, kjer je bila za kako korist celo moja malenkost:). Vendar ne priporočam delat tega celo noč, se ti prej ali slej upre:D. Ampak če pridejo zjutraj polivat estrih, nimaš ravno izbire:D. Za vse, ki zmajujete z glavo, zakaj stirodur in ne stiropor: ker so tla tu tako visoka, da bi se 8-10 cm stiroporja lahko pogezalo pod težo estriha in niti približno nisva pripravljena tvegat še enkrat takega podviga, zato rejši ziher je ziher. Vem, obstajajo različni stiroporji, sva skoraj doktorirala iz vsega, na koncu pa izbrala ipak najbolj ziher varianto po večini virov. Pa še bolj toplo bo:). Ja, talno gretje bi bilo super, samo trenutno za to res ni financ in v kuhinji ga niti tako zelo ne rabimo.
 Za vse, ki jih je skrbelo, da kuhinja deluje preveč utesnjeno - ta kuhinja je res prostorna:). Za to sva šla podirat tisti dve steni! Velika je skoraj kot bivše stanovanje:D.
In za vse, ki se sprašujete, kaj bo pa zdaj po tleh: ja, spet vinil, ker se je krasno obnesel in je za naju zastonj, ker je v reklamaciji, čeprav sam vinil ni nič narobe naredil. Ampak ne bo več bambus - ne da ga ne bi hotela, sploh ne, nama je bil zelo všeč! Ampak zgleda ga res nihče drug več noče, ker ga zaradi premalega povpraševanja ne naročajo več in ga nimajo dovolj za to veliko sobo... Tako da bo ena siva ala les reč, ki je v bistvu zelo podobna omaricam, da bo tudi estetom lažje gledat recepte na tem blogu:D. Ne, hec, dejansko sta samo 2 vzorca pasala k tej kuhinji,od tega je en bil bel, kar ne pride v poštev, ker imava male otroke in svinjajo in se res vse vidi.

Zdaj pa da vidimo, kako bo... Nam bo fajn, samo da bo delovalo in da dobim nazaj svojo kuhinjo in štedilnik in vse piskre in krožnike in vse..., vam pa verjetno tudi - ali vam bo všeč ali pa boste lahko veseli, da imate mnogo lepše in zmajevali z glavo, da mi res ni pomoči, hehe:).
Trenutno je prazno in primerno samo za popevanje, ker krasno odmeva:D.

4 komentarji:

Kuhinje Gros-Novak pravi ...

Saj vem, da ti ni niti približno smešno, sam sem se od srca nasmejala tvojemu opisu, doživeto napisano, un črni humor, ko je že tako vsega dovolj, da drugega kot humor ni več mogoč.

Jah, nič, rumenim tlem res ni bilo usojeno preživeti.

veri pravi ...

Hehe, vedno sem rekla, da zna bit življenje dovolj zateženo, da ni treba, da smo še sami zateženi in humor vedno pomaga v teh situacijah (recimo ko ti povejo, da se bo estrih kljub dodatku sušil še precej dlje, še vsaj 10 dni:D). Dedi nas bo mel poln kufer, ko vsak vikend tam kampiramo:D.

No, na srečo smo navajeni živet na malem in se znajdemo tudi tu - samo štedilnik pa res pogrešam - pa ne samo jaz, lubiju se že meša:D (ljubezen gre skozi želodec;), zato upam, da bo tole res kmalu, da si ne bo še kake druge ženske s kuhno našel:D).

Ja, očitno jim res ni bilo usojeno... Upam samo, da bo sivim usojeno, čeprav si nikoli v življenju nisem mislila, da bom imela karkoli sivega prostovoljno v stanovanju:D.

Zdaj pa če se mi še očetove police začnejo podirat, bom začela verjet v vudu:D. Verjeno pa luknje ne bojo več pasale, ker bojo tla malo višja... No, bomo videli/vrtali:D.

Vijoličarka pravi ...

Ja, ljube duše, reveži ubogi!

Prisežem na Hitchensova zbrana dela, da jaz nisem nič molila. Nimam h komu. (6,95 na Dawinsovi lestvici).

Res je, da mi rumena tla niso bila všeč vendar mi misel nanje ni tratila spanca. Ste pač reveži hiteli, ker ste hoteli čimprej spet normalno zaživeti in se res niste mogli kvalitetno ukvarjati z miljonom podrobnosti hkrati.

V takih situacijah se lahko zgodijo mnogo hujše stvari, kot pa tla, ki se malo tepejo z omaricam.

Žal ena taka se je zgodila vam.

Fino, da ste zdaj dali stirodur po tleh, bo mir do penzije in še dlje. Samo res dobro posušite podlago, preden boste spet kaj gor limali.

Žal bo to zdaj potegnilo za sabo celega hudiča, ker so najbrž tla višja in upam, da se bo srečno izšlo. Posebej me skrbi za tiste visoke omare ob vratih. Držim pesti.

Všeč mi je tvoja 'uporniška' poteza, ko si na vsak način hotela najti 'bambus'in res mi je žal, da ga nisi več dobila.

Kadar se take kozlarije dogajajo, človek res nima druge izbire, kot da vklopi humor, ker ne bo nič drugače, če se bo jezil in obupaval. Pravijo, da je vse za nekaj dobro. Ne vem sicer, zakaj je tole dobro, ampak mogoče pa je za kaj.

Drobna tolažba: laho bi bilo huje. Lahko ne bi imeli stirodurja. Lahko bi morali, kot pred desetletji, polagati trdo kameno volno in verjemi, to res ni piknik. Stirodur je praktično lego kocke.

V glavnem, zdaj me pa res firbec matra, kako bo vse skupaj zgledalo z novim podom.

Naj vam gre vsaj odslej naprej vse lepo po sreči. Jaz tukaj portpežljivo čakam na otok, pa na dnevno sobo...

lp, Vijoličarka

veri pravi ...

Hehe, tebi pa res verjamem, da nisi nič molila proti našim bivšim tlem:D.
No, po pravici povedano s kuhinjo niti nisva preveč hitela, sva si kar vzela čas, da sva jo načrtovala in tudi vzorec tal v salon kuhinj, vendar se nam je vsem zdelo, da zadeva čisto paše in nam je bilo všeč:).
To, kar se je zdaj zgodilo, pa niti ni bilo zaradi hitenja ali kake take napake, ampak večji del v bistvu krivda starih tal oz. tega, kako so delali to hišo (beri: šparali na vsakem koraku)... Tako da pač odplačujeva stare (tuje) grehe:D.

Podlago sušimo že cca 3 tedne in vsaj še 14 dni bi bilo treba, je pa vprašanje, če ne bo treba še dlje... Zato imajo zdaj neke ideje za nek premaz na vodni osnovi spodaj, da potem ni treba, da so čisto suha. Nekaj podobnega parni zapori, samo da ni na epoksi bazi. Samo da bo držalo še naslednjih 20 let:).

Ja, to bo en kup stvari potegnilo za sabo, vendar sva bila pametna in kupila kuhinjo tam, kjer jim zaupava - in bojo prišli lepo nastavit, tako je obljubljeno:). Na srečo dokončne naštelancije še nismo delali prej, hehe. Pa ker so omarice na nogicah, ki se jih da štelat, bojo že nekak naštelali, da bojo zadeli luknje:)

Zakaj je to dobro? Hehe, da ne bom kvarila apetita vsem estetom, ki bojo iz neznanih razlogov gledali na ta blog stvari, ki jim niso všeč;). In da bo tebi bolj všeč (mogoče). In da bo zdaj mir in ne bo treba tega delat čez 5 let. In zdaj imava gornji sloj še v ganaciji:). Če bi se to zgodilo čez 2 leti, pa ne bi več bil. Saj so plusi:). Če bom od zdaj naprej mela samo take probleme v življenju, takoj podpišem:D.

uf, na otok in dnevno sobo se pa bojim, da boš morala res še malo čakat... Že samo za tla bo en mičken za pučakat:D. Potem moramo vse na novo zmontirat in potem moram jaz to vse spet napolnit:D. Tako da se bojim, da bo prej zima... ker najprej je na vrsti kopalnica...
Ampak enkrat bo vse okidoki:). Mogoče ne estetsko najnaj, bo pa praktično in nam luštno. Mi komaj čakamo kuhinjo in punce in tamali fant tudi naravni kotiček.

Hvala za lepe želje, naj se ti vse uresničijo!