Iskanje zakladov

Ker se bliža lep vikend, vam tokrat ne bom morila z Emono (čeprav še niste fraj), ampak naj vas povabim spet malo ven, v naravo.

 

Tokrat na iskanje zakladov. Ja, vem, to že vsi poznate, ampak midva dinozavra o tem seveda nisva nič vedela, ker noben od naju ni posedoval nobene pametne reči (beri: telefona - se tolažim, da boljše neumni telefoni in pametni ljudje kot obratno:D - vem, vem, lahko je oboje pametno/neumno, ampak je pa dober izgovor;). 

Potem pa je ena prijazna družinica z nami dopustovala na  morju, kjer je bil po naključju tudi zaklad. In smo ga šli skupaj poiskat (ja, oni so bolj v koraku s časom, kot ves ostali svet:D). No, ampak ker je meni v tem času dokončno crknil moj neumni telefon in je mel najboljši alfa samček ravno rojstni dan, je dobil od dedija za darilo pametnen telefon in tako lahko zdaj tudi mi iščemo zaklade:).
Kako to izgleda? Takole:

 

Za tiste osamele duše, ki so enako za časom kot midva: stvar je enostavna: na geocaching strani se prijaviš (si zbereš ime in vpišeš - pri izbiri imena premislite, koliko svobode boste dali svoji otročadi - lahko se spomnijo traparij ali še hujše, nočejo imet trapastega imena, ki se ga spomnita starša:D). Potem samo pogledaš, kje je v bližini kak zaklad (no, ali pa v Tropih, če imate dinčke za tja, vam od srca privoščim:). Ko najdeš takega, ki te zanima, si pošlješ (tega še ne obvladava, niti ne veva, ali gre z osnovno varianto ali samo pri plačljivi) ali shraniš koordinate ali pa pač vmes gledaš prek neta in greš tja, ter ga poiščeš. To je lahko težje ali lažje, odvisno, kako dobro je skrit in kako velik je. Je pa navadno zabavno, sploh za otroke (male in velike;).

  

Ko najdeš zaklad (to je tista mala flaška, ki jo ima mali princ v rokah - lahko je pa tudi večja škatla, odvisno od zaklada in navadno piše, kako velik je), ga pogledaš, se vpišeš v knjižico oz. na listek s svojim uporabniškim imenom (če ne pozabiš kulija, kar ga mi vedno:D - včasih je zraven, velikokrat pa ne) in če želiš, lahko vzameš kakšno reč iz zaklada (razen listka/knjižice in pisala, če je) ob pogoju, da daš not kaj svojega, vsaj enake vrednosti.

Tokrat ni bilo v zakladu nič drugega, razen listka, zato smo samo pustili en filcast srček za naslednjega srečnega najditelja:)

   Zakaj bi se kdo potikal "po šumi" in iskal zaklade (ki so v bistvu plastične škatle s kosom zmečkanega papirja in par drobnarijami)? Ker je zabavno in predvsem ker vedno še kaj drugega vidiš mimogrede. Mi smo bili tokrat na primorskem in smo našli recimo odtise fosilov (zgoraj), školjkice v pesku (spodaj)...

 

 in celo polžji mrest!

Ja, vem, seveda lahko vse to vidiš kar tako in ne rabiš zato nobenega zaklada. Ampak igrica je čisto simpatična in - zakaj pa ne?:) Če se zato samo ena družina spravi samo 1x ven, ko bi se ji drugače ne dalo, je vredno:). In teh družin je veliko, samci lahko izživijo svoj tekmovalni nagon, kdo bo našel več zakladov, me naš nabiralski nagon ob iskanju zaklada, otroci pa preprosto uživajo v vsem: da smo skup, da smo zunaj, da je zaklad, da je uganka, da je treba iskat, da je malo drugače, da je še en dodaten cilj, ki ni nujen, ampak vseeno dobrodošel:)