sobota, 19. februar 2011

Bučna lazanja

 Njoke smo že delali, pite smo že pekli, kruh smo že pekli (aja, to moram še poslikat in objavit), ampak še precej je jedi, katerih priprava je zelo zanimiva za male glavice in so zelo dobre tudi za velika (in mala) usta:). Ena takih je lazanja. Lazanja je super jed! Ko enkrat poizkusiš taprvo (beri: tapravo), ne moreš več brez nje (vprašajte najljubšega samčka: baje je včasih ni maral, ampak meni je izziv naredit stvari, ki jih kdo ne mara, tako, da jih potem začne marat - pa on tudi vse poizkusi in mu je res skoraj vse, kar naredim, všeč, tako da imam ful srečo, se zavedam:)... No, kakorkoli že, kljub temu, da baje ni maral lazanj (od dobro obveščenih virov:), je bil po prvi, ki sem jo spekla, zaprisežen oboževalec in še danes, če mu hočem narisat nasmešek na obraz, predlagam: "Kaj pa če bi naredila lazanjo?")
Naše lazanje navadno niso tiste "navadne", mesne, z bologneze nadevom in goro bešamela. Ker smo pač pretežno rastlinojedi (čeprav vsejedi) in ker nam je paradižnikova omaka veliiiko bolj všeč od bešamela. Ampak to je stvar okusa, o njem pa vemo kaj (se ne razpreda;). Ampak to, kakšna bo lazanja, ne igra vloge pri zabavi ob ustvarjanju le-te, saj za vsako rabimo testo, zvaljano v tanjše plošče. In tu tiči tisti zabavni del, v valjanju testa in seveda v zlaganju različnih plasti!
Ok, ok, priznam, lazanja (z domačim testom) ima tudi svojo temno plat: čas priprave. Ampak dejansko to ni tako zelo zamudno, kot se mogoče zdi. Vsaj ko imaš prakso, ne. Meni je recimo lažje naredit svoje testo in ga zvaljat kot pa it v klet po suhe kupljene plošče za lazanjo... Ampak jaz sem baje čudna (tako pravijo, sebi se zdim čisto normalna;)
 No, ampak tudi če ji priznam zamudnost priprave, se splača. Domače testo je namreč neprimerno boljše: tako po okusu kot po čvrstosti, lepše se poveže vse skup, ker ga prej skuhaš in so plošče mehke, da lahko plasti lepo zatesniš, skratka vse skup je lepše in boljše.

 Drugi razlog, da se splača pa je veselje otrok (malih in velikih;) Večina otrok si verjetno ne predstavlja prav dobro, kako naredijo testenine. Pa je tako enostavno - vsaj za rezance in podobne ploščate zadeve... in večino otrok take stvari zanimajo (mene so, moje prijateljčke so, moji tamali zanima,....) Zakaj jim torej ne bi pokazala? Če nimate "mašince" za valjat rezance, lahko zvaljate plošče tudi z valjerjem, samo malo bolj se boste namatrali. Lahko pa vprašate babice, one navadno imajo take stvari;)
Preizkuisla sem že ničkoliko receptov za testo za testenine, ampak po mojem skromnem mnenju najboljši prav najenostavnejši recept, ki se glasi: 1 jajce na 100 g moke, po potrebi prilagajamo, če je moka zelo suha dodamo lahko še žlico ali dve vode, če je testo premokro, pa dodamo še malo moke. Nič soli, nič olja, nič drugega, samo jajca in moka. Preverjeno 100x in super deluje.
Ko vam postane dolgčas, si seveda lahko zakomplicirate življenje in dodajate še rumenjake, vendar je te veliko bolj pametno porabit v sladoledu;). Dobite pa bolj bogato testo, ampak moje mnenje ostaja nespremenjeno: ni take razlike v okusu, da bi se splačalo žrtvovat rumenjake, ki hočejo v sladoled! Še ena dobra ideja je, da del moke v testu nadomestite z grisom (pšeničnim zdrobom).
Tisti, ki ne smete jajc, se ne ustrašit! Testo za testenine lahko naredite komot brez jajc! Lahko date samo moko in vodo in ja, nič ne bo narazen padalo in ne rabiš jajc zato, da bi moka in voda skup držali - saj iz njiju lahko skuhamo lepilo! Ampak za lazanjo ne delat lepila, dajte več moke, da bo zadeva skup stala;)
Potem lahko seveda dodajate raznorazne zelenjavne pireje namesto dela jajc ali vode in dobite obarvana testa (špinača za zeleno, korenček za oranžno, paradižnikova kaša in sladka paprika za rdeče,...) Ampak o tem bolj podrobno kdaj drugič.
No, tole pa ni šlo v testo, ampak je to omaka za vmes - lazanja seveda rabi vsaj 1 omako, navadno pa še več. Tale je bila bučna in tole rumeno je v glavnem buča z dodatki, ki jo prepražiš in podušiš in potem zmečkaš z vilicami.
Medtem ti pridni otroci "popravljajo" tvoje zvaljane plošče testa in se neznansko zabavajo:) Predno jih flikneš v vodo, jih pač še 1x skoz spustiš, da dobijo spet neko obliko, pa je:
Kuhane plošče (kuhane so takoj, ko priplavajo na površje, to je zelo hitro) damo na krpo in jih ne prekrivamo preveč, da se ne zlepijo, potem pa začnemo zlagat lazanjo: plast nadeva, plast testenin, plast nadeva, plast testenin,... tako v najbolj enostavnem primeru.
Bolj komplicirane lazanje imajo več nadevov, ki jih včasih polagamo enega na drugega in niso vedno testenine vmes (taka je recimo ribja lazanja, ki je zelo dobra, ampak ima tudi kup piskrov za pomit;)
Daš v pečico na cca 200-220°C (malo odvisno od nadeva, nekateri pečejo celo samo na 180°C, meni se ne da čakat) in pečeš od 20 min do 1 ure (spet odvisno od nadeva (večina lazanij ima vse stvari že kuhane, nekatere pa tudi še kako surovo, ali pa iz hladilnika in te je treba dalj pečt).
Poleg tele bučne smo v zadnjih dveh letih delali še:
- lazanjo s skuto: presenetljivo ok, sva pričakovala, da bo presuha, pa je bila čisto fajn,
- paradižnikovo lazanjo z mocarelo in olivami: zelo dobra, verjetno moja  najljubša
- ribjo lazanjo s špinačo in paradižnikovo omako: samčkova najljubša, mislim da tudi Ronjina top,
- lazanjo z ocvrtimi bučkami in paradižnikovo omako: saj je bila dobra, ampak to je pa toooliko dela, da se je ne spravim več delat, razen če bi si jo kaka moja punčka zaželela za poroko - do takrat bom pozabila, hehe;) - pa če mene vprašate, ni neke razlike v okusu, tudi če se izogneš pomokanju bučk v zmesi moke in začimb in potem še cvrenju le teh
- lazanja s štirimi siri: kako bi lahko bilo kaj zanič, če ima 4 sire?;)
- gobova lazanja: "rustikalen" okus, močen in nama zelo všeč, tamalimadvema tudi, imata radi gobe
- mehiška lazanja s koruznimi tortiljami in črnim fižolom: o tem mogoče kdaj malo več napišem, ker imam slikice;)
- klasična vegetarijanska: itak ful dobra: veliko zelenjave in skuta in paradižnikova omaka - ne moreš zafrknit s temi sestavinami;)
- brokolijeva lazanja s paradižnikovo omako in tunino iz konzerve: najlubši samček se je pritožil, da njegova najljubša ni ribja, ampak tale impro lazanja; to je bila lahka poletna lazanja, ki sem jo naredila na morju čisto po navdihu in bila je izvrstna, saj smo imeli najboljše sestavine: svež sredozemski paradižnik, domač brokoli,... njamsi, resno!
- čisto paradižnikova lazanja: se še peče, tako da poročam kasneje, kako se je obnesla
Tako, da ne boste vegiji rekli, da je lazanja samo za karnivore:) Bologneze res, ampak to je po moje najslabši predstavnik lazanij;)
Ekola, takole izgleda en grižljajček. Dober tek!

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Glede testa. Testo za testenine so samo jajca in ostra moka in čisto nič drugega in to ni enostavno testo, ampak edino pravo. Lahko baje delaš tudi iz pšeničnega zdroba, sam to mi še ni uspel poizkusit. Seveda potem obstaja še špinačna varianta in testo postane zeleno, al pa s sokom rdeče pese in postane testo rdeče. Mogočeideja zate, ker rada ustvarjaš :)
PS: Poizkusi testo nič skuhat, je mnogo boljše.

Kalbo

veri pravi ...

Ja, saj sem napisala: jajce in moka (jaz sicer navadno delam z mehko, pa ravno tako super pride, ostra je pač bolj bela - je tip 400, mehka pa tip 550, ta, ki jo jaz kupujem). Ne vidim bistvene razlike, če sem iskrena.

Kar se tiče "edinega pravega" sem jaz bolj "odprta" - vse je ok, če je dobro:)
S pšeničnim zdrobom sem že dostikrat delala in je nam še bolj všeč, samo je malo več packanja, ker je potem tudi pri jajcih različna količina, oz. so v tistem receptu še sami rumenjaki, itd...
Zelene in rdeče testenine smo pa tudi že delali in tudi super pride - samo je treba seveda spet prilagodit količino jajc, saj imajo vsi ti barviti dodatki precej tekočine.

Poizkusila sem tudi že testo nič kuhat, pa je nam precej bolj všeč kuhano - testenine se manj razpacajo, so bolj trdne in lazanja je meni lepša taka, če so plasti izrazite. Okusi so različni;) Splača se vse poizkusit, pa potem najt najljubšo varianto svoje družinice, hehe.