Ste kresovali? Še kresujete? Žurate ali spite? Pojete Banderro roso ali sanjate mlaje v vetru?
Mi smo šli z malimi pogledat en bližnji kres in se prav fino imeli:) Še za kuliso je prav dobro izgledal, hehe:).
Nisva mogla, da ne bi malo poskusila, ko je bilo pa tako lepo toplo ob ognju, da res paše malo mišice raztegnit:)
Kje ste pa vi bili in kaj ste vi počeli?
3 komentarji:
Živjo,
tudi mi smo bili na kresu, za otroke itak žurka in dogodek, telovadne vaje v dvoje smo pa sputili, haha.
Naslednje jutro nas je pa zbudila budnica - zame najlepša naša tradicija.
Lp,
Živa
Meni je bilo kresovanje vedno zelo pri srcu (itak, če je pa ogenj in to ne kakršenkoli ogenjček, ampak pravi, veliiiik ogenj!!!), že ko sem bila mala, smo skoraj vsako leto kresovali, navadno z bratranci in sestričnami ob potoku in prepevali partizanske pesmice, hehe.
Ampak budnica in najlepše mi pa ne gre v glavo:D. Mogoče zato, ker so me 3je mali toliko let budili ob nečloveških urah ali pa enostavno zato, ker reeeees nisem jutrnji človek:D. Sem pa zelo vesela, da je nekomu tudi budnica všeč! Ti pošljem še svoje budnice v soboto zjutraj?:D
No, naj dodam, da se mi je ta tradicija prikupila v zadnjih nekaj letih, ko sem se ravno navadila zgodnjega zbujanja (ki mi gre sicer na živce)in, ko je že kazalo, da godbenikov ne bo več naokoli. V puberteti mi je šlo pa blazno na živce.
Zdaj se s sestro vsako leto navsezgodaj dobiva pri mami in očetu na kavici,+- kakšen otrok, potem pa z balkona gledamo budnico in ploskamo :D Juhu!
Objavite komentar