Gazpacho

Evo, ljubavi, tale objava je pa zate - da si boš mogoče lahko doma naredil tole juhico:). Če ne, jo pa dobiš, ko se spet vidimo:) *Alfa samec namreč zdaj živi samo od solat, mi pa se mastimo z domačim sladoledom, domačimi čapatiji, hladnimi juhicami, itd...

V tejle pasji vročini (ki mi strašno odgovarja:), ko vsi dihajo na škrge, bo mogoče komu prišel prav recept za gazpacho - slavno hladno juhico. Španci že vejo, zakaj so ga izumili, saj je pri njih tole vreme nekoliko bolj pogosto:) To je juhica, ki sva jo hotela pripravit že dolgo časa, pa nekak nikoli ni prišla na vrsto (beri: zadnja poletja niso ravno klicala po tem tipu kosila:D, lani smo naredili neverjetno količino vročih juh in vročih čokolad:D). No, letos je končno prava temperatura za take podvige; sicer je bila pa to temnolaskina ideja, svetlolaska pa si je za zraven zaželela čapatije (tako da čisto brez štedilnika ni šlo;). Ampak vseeno je pasalo v tem vremenu pojest hladno juho, celo meni:). In če se vam ne da komplicirat s čapatiji, dajte zraven navaden kruh, pa bo ravno tako v redu:).

Zadeva je sila enostavna in čisto zelenjavna:), lahka, ravno prav za eno hitro kosilce v tej vročini, ko nikomur ne paše kaka močna hrana... Rašji potem zvečer naredite kako večjo reč. 

Potrebujemo:
- 2 mesnata paradižnika
- 1 veliko ali 2 mali kumari
- 2 papriki
- 1 strok česna
- 300 ml vode
- 5 žlic olivnega olja
- 2 žlički kisa
- šopek petršilja
- 1 žlička rjavega sladkorja (lahko date belega, sem navajena na rjavega, ampak ni ravno važno;)
- sol in poper

Kumaro olupimo, paradižnik lahko tudi olupimo in nekateri mu celo odstranijo peščišče, samo jaz ta del vedno pustim, ker mi ga je škoda. Tokrat sem ga sicer olupila, na splošno pa se ne matram s tem - po želji. 3/4 enega paradižnika, 3/4 paprike in 3/4 ene male kumare narežemo na male lepe kockice in prihranimo. Ostalo zrežemo na večje kose in spasiramo s paličnjakom (palčinim mešalnikom) ali v mešalniku (blenderju), skupaj z začimbami, stretim česnom, kisom, oljem in vodo. Na koncu vmešamo not še na kockice narezano zelenjavo in vse skupaj postavimo za 1 uro v hladilnik.

Če koga zanima še recept za čapatije, pa naj pove:). Verjetno manj primerno za to vreme, vendar zelo primerno za improvizirana kurišča, ker jih lahko spečeš res kjerkoli: na žaru, na plinu, na ponvi, v pečici, na električni plošči,... karkoli pač imate:). In ker ne rabiš kvasa, so takoj narejeni. In moji tamali jih obožujejo, tako da... čapatiji so zakon, prašajte punci! In ker so čisto tanki, so lahko čisto polnozrnati, pa so vseeno mehki in njamsi:). Za tiste, za katere je bela moka strup;).

PS: če hočete naredit svojim otrokom še posebno veselje, pa jim dovolite, da enkrat za spremembo jejo na tleh... Če ste kje na morju, kjer imate svojo malo terasico ali imate to srečo, da jo imate doma, je to zelo enostavno, pa še mize ni treba pucat;). 

Moji mali še zdaj sanjarijo o tem, kako smo enkrat jedli na tleh improvizirane kuhinje, ker je bil ravno divali (indijski praznik luči) in smo jedli seveda indijsko hrano (kar so tudi čapatiji, ampak takrat smo jedli purije) in jim je straaaašno dogajalo! Še zdaj govorijo o tem, pa je že 1 leto od takrat! Se splača, sploh če imate kake malo bolj zbirčne otročiče, ki sicer mogoče ne bi želeli poskusit hladne čisto zelenjavne juhe;).

Dober tek!