Sladoledna letala

 Pravijo, da imajo mali otroci majhne velike želje, veliki odrasli pa velike majhne želje. In se mi zdi, da je kar res. Malim otrokom male bedarije ogromno pomenijo! Moram priznat, da me je že kar malo strah, kaj bo, ko bojo veliki... Nekak se mi zdi, da ko bojo najstniki, sladoledna letala in razni poskusi in podobne bedarije ne bojo več dovolj, da bi mi katera/i rekla/rekel: "Mami, ti si najboljša mami"...

 Torej najboljše, da izkoristim najbolj, kolikor se, dokler je tako, a ne? Dokler jim te male traparije še kaj pomenijo. Za takole sladoledno "kreacijo" ne rabite nič posebnega - dve kepici sladoleda (naša sta bila domača sadna sorbeta), holip, mandelj in dve razstavljeni napolitanki. Kepici date eno za drugo, napolitanki naložite v krila na zadnjo kepico, en del pa daste na sprednjo za propeler, ki mu na sredo pritisnete še mandelj (zato mora bit to razstavljeni del napolitanke - da se mandelj prime gor;). Zadaj je rep iz še enega dela napolitanke in holipa. Lahko pa seveda naredite različne modele, tu sta samo dva možna. Igrajte se s tem, kar pač imate pri roki!

 Niso ravno višek umetnosti, niso za v revijo, niso nič posebnega - nam, odraslim. Ampak otroci gledajo z drugimi očmi. Zanje je to res zelo podobno letalu:D. In jim je všeč, verjetno zato, ker vidijo to, kar je očem nevidno, kot pravi Mali princ... Upam, da ne bojo te sposobnosti nikoli izgubili...