Kot veste, k nam hodi zajček:) Tako simpatično bitje je, da ga ne moreš kar ignorirat, pa še simbol pomladi in kar je pomladno = dobro (razen alergij na cvetni prah, no:D. Ok, pa spomladneskga čiščenja, seveda;), brez tega bi se komot dalo živet:D ampak vse ostalo pomladno je pa res dobro).
Mimogrede: veste, kaj je dobra stran neorganiziranosti, nediscipline in objavljanja
po navdihu? Da ti vedno ostane dovolj stvari za objavit - od lani,
predlani, da bi lahko vedno objavil kaj aktualnega... :D Slaba stran je, da se navadno ne spraviš:D. Ampak ti pa ostane še več za naslednjič, hehe:). No, pa da da
enkrat spet objavim nekaj PRED praznikom, malo za navdih, če povabite
domov te prijazne živalce ali pa vsaj malo okrasite domek - kaj je
zajček pripravil pri nas lani:D.
Tole je ena taka enostavna malenkost: zajčki, narejeni iz pisemskih ovojnic (kuverte po domače;), izrezanih v obliko zajčje glave, pobarvana ušesa, narisan obrazek in nalepljen cofek (pom-pom) za smrček. To je to:) Te "košarice" je zajček napolnil s sladkarijami (ovojnica se še vedno odpre in jo lahko napolniš oz. sprazniš:).
Okraski so iz slanega testa, zraven pa je obvezna svečka v obliki jajca, na mahu v kantici pomladnih barv.
In darilca? Tole je dobila zlatolaska - kit (kako se to lepo slovensko reče?) za naredit škratke - tega škratka in škratico še vedno obožuje in vsake toliko celo spi z njima, čeprav za moje pojme s svojima trdima lesenima glavama nista najbolj primerna - ampak nje ne moti.
Temnolaska je dobila puščico in flukije za jo poslikat, vendar sem pozabila slikat darilo. Komaj čakam, da vidim, kam bo zajček letos skril darilca in kaj bo prinesel, najbolj pa tiste otroške obrazke, ko najdejo darila:) Malidve ga že komaj komaj čakata...
Če rabite še več idej, se jih najde še nekaj: velikonočna dekoracija, zajček in ovčka iz blaga (darilci od zajčka), zajček iz kreše in darilca za veliko noč.
Pa ko imam ravno priložnost, da se malo izobrazim: kakšne običaje in šege so v navadi na vaših koncih na veliki petek, soboto, nedeljo in velikonočni ponedeljek? Nekaj mi ni jasno: v soboto se barva jajca in peče potica, šunka v testu, itd..., ne? Kdaj se hrano nese k žegnu - v soboto? Ali v nedeljo? In velikonočni zajtrk je potem v nedeljo ali ponedeljek? Nikakor mi ti datumi ne grejo skup - ali hrana čaka en dan (ali celo dva) v košarici?
Teh običajev ne poznam, pa se priporočam, človek se celo življenje uči:). Mi na veliki petek pečemo "hot cross buns" (take mini bombice z roznami in križem, ki je prvotno simboliziral 4 letne čase, zdaj pa kakor komu:), ker so nam všeč in je vsak izgovor dober, v soboto barvamo jajca in v ponedeljek iščejo otroci darila, ki jih je pustil zajček in jemo pozni obilni zajtrk, običajno pinco, domač kruh in hrenovo omako in če smo pri dediju, naredim šunko v testu. Nimam pa pojma, kako je "po pravilih".
3 komentarji:
Velikonočni obredi se začnejo že z velikim četrtkom, ko se kristjani spominjajo zadnje večerje. Na ta dan utihnejo zvonovi, ponovno se oglasijo v soboto zvečer, med vigilijo (mašo). Gospodinje tu okrog (Zasavje) že v četrtek ali najkasneje pečejo potice, da je do sobote pripravljeno vse, kar sodi v velikonočno košaro.
Tudi jajca se (vsaj tista za k žegnu) pobarva že v petek. Ponavadi se ob sobotah zgodaj zjutraj pred cerkvijo prižge ogenj, ljudje z lesnimi gobami hodijo po ta blagoslovljeni ogenj in z njim pokadijo hišo oz. stanovanje, gospodinje pa so (vsaj včasih, danes le še tu in tam, ko se kje še najde "šparhet" - štedilnik na drva)z njim zakurile v štedilniku ali peči.
Dopoldne poteka blagoslov velikonočnih jedil (ne samo v cerkvi, tudi po okoliških vaseh, kako je v mestu, ne vem). V velikonočno košaro sodi šunka oz. gnjat - simbol Kristusovega telesnega trpljenja. Jajca (rdeča) so simbol krvi oz. novega življenja, potica oz. kruh spominja na Jezusove besede pri zadnji večerji: "Jaz sem kruh življenja.". Pomemben je tudi hren - njegov trpki okus simbolizira trpljenje, oblika pa predstavlja žeblje.
Kristjani lahko celo soboto častijo Jezusa pri grobu - v enem od stranskih oltarjev v cerkvi.
V soboto zvečer je velikonočna vigilija, ponovno se oglasijo zvonovi, pri velikonočnem ognju, ki gori od jutra, pa se prižge velikonočna sveča. Ponovno se zapoje aleluja (ki je cel postni čas ni slišati). V nedeljo zgodaj zjutraj je vstajenska procesija, kjer naokrog ponesejo kip vstalega Jezusa in bandere, ki predstavljajo dele župnije.
Po procesiji pa sledi velikonočni zajtrk, poje se vsebina velikonočnega žegna (ki je nedotaknjen čakal od sobote).
Tako nekako zgledajo krščanski obredi okrog velike noči. Vmes ima pa vsaka družina še svoje štose ... Mene so v otroštvu vedno pošiljali po sveder za šarkelj (potico v obliki kroga, z luknjo na sredi; in vedno sem dobila najtežji sveder, kar so jih našli, da sem ga tovorila ... Dokler nisem končno dojela, da je fora v pekaču in ne svedru ... Upam,da tale zapis ne spominja preveč na uro verouka :)
Prijetno praznovanje!
hojla... ja, najbolj znan je zegen jedi ki mso ga mi letos izpustili..prvič v svoji zgodovini... je bilo vsem malo zal a sem s eodločila da ne bom norela in rpiganjala... no sedja pa vidim da drugi že dneve prej barvajo jajca in pečejo potice... hm men to ne gre skupaj... no bomo vdeli.
aja jemo ga ponavadi najprej v ndeljo po vstajenski maši potem ap dokelr ga ej kaj :-) dotikrat s ev ponedeljek...
mi je pa zelo lep obred umivanje nog na veliki cetrtek...mene vedno ful gane... tisto elto ko smo imeli rebeko dojenčico nismo mogli v cerkev, pa smo poslušali rpenose obredov in si na veliki četrtek tudi umivali noge...je blo res lepo. ne vem zakaj nismo tega še kdaj ponovili.
petek je rpemišljevanje trpnejena ot ti najbrz ne bo tako všeč... na bavarskem recimo takrta pokrijejo z vijoličnim ali sivim balgom vse krize s korpusom... res naredi vtis..
v soboto pa poleg aleluje in zvonov res lepo lsavje luč... ko v temno cerkev prinesejo velikonočno svečo(aja ponekod pred cerkvijo zakurijo ogenj in ob njem prižgejo to svečo) in potem se posotopno prižigajo svečke ljudi po cerkevi...
ob ponedeljkih pa pot v emavs... romanje, pohod...
in pozabila sme pisanice... pri nas nismo imeli te navade, naši otroci ap dobiavjo od sosedov in zanncev paketke s pirhi in čokoladicami...
Objavite komentar