nedelja, 23. oktober 2011

Zelenjavna malica

Jesen je čas žetve, pa se vseeno zgodi, da ravno jeseni kar malo pozabimo na zelenjavo - ta ni več tako barvita kot spomladi in poleti in ker je zunaj mraz, nam zapaše kaj bolj konkretnega... in se spomnimo nanjo med kosilom, ko pripravljamo prilogo, sicer pa kar hitro pozabimo nanjo. Ampak zdaj, tik pred zimskim mrazom, se najbolj splača napolnit telo z vsem dobrim, kar nam zelenjava ponuja.
Zato so fajn zelenjavne malice:). Niso redilne, nekatere tudi zelo hitro pripravljene in se dobro prenašajo od doma do službe/šole. Zgornja zelenjavna malica (popečna bučka z začinjenim svežim sirom in rukolo in po želji (za bolj ojštre;) še s čilijem) je bolj za doma, spodnja pa je idealna za v službo, šolo, v park, na izlet...
Problem pri zelenjavi je, da jo je treba navadno prej nekoliko pripravit - tudi tisto, ki je užitna surova, je treba pogosto vsaj ostrgati, odstraniti neužitne dele,... In za tako početje v službi seveda nimamo časa, dostikrat pa tudi ne primernega prostora/pribora... Kako jabolko še operemo v bližnjem umivalniku, to je pa že maksimum;). Vseeno pa bi bilo iz več razlogov praktično, da bi večkrat na dan jedli zelenjavo, ne samo za kosilo... Kaj torej storiti?

Nič lažjega - prejšnij dan si zvečer najdemo 5 min. ko se otroci ukvarjajo en z drugim ali jih zamoti druga polovica para;) in umijemo korenček, stebelno zeleno, podzemno ali nadzemno kolerabo, mini paradižničke,... karkoli pač imamo pri roki - po možnosti naj bodo različnih barv - jemo tudi z očmi;). Očistimo zelenjavo, odrežemo konce, ostrgamo koreninsko zelenjavo, vse dobro umijemo in narežemo na paličice, ki so dolge ravno malo manj od vaše izbrane posodice. Lahko si to pripravimo seveda tudi medtem, ko pripravljamo kosilo - pač ostrgamo en korenček več, vzamemo pest mini paradižnikov, steblo zelene več kot ga bomo rabili za kosilo - in si to naštimamo za malico.

Potem različne zelenjave lepo nalagamo eno na drugo v raznobarvnih plasteh in na koncu pokrijemo s pokrovčkom in spravimo v hladilnik do naslednjega jutra, ko jo bomo vzeli s seboj:) Najboljše zadeva zgleda v kakih prozornih posodicah, v steklenih bi bilo sploh lepo, vendar so težje in če v službo/šolo kolesarite ali pešačite ali če boste tole pohrustali na izletu, boste verjetno rajši jemali plastične (so lažje in se ne razbijejo).
Če nimate nobene fajn posodicc, bo dobra tudi kaka prazna in čista embalaža od skute. Zaželeno je sicer, da posoda oz. pokrov dobro tesni, da se zelenjavna ne bo izsušila. Če pa zadeva ne tesni dovolj, si lahko pomagate tako, da na dno posodice in na vrh zelenjave položite rahlo namočen prtiček - lahko je papirnat ali iz blaga - samo naj ne bo opran s kakim mehčalcem, ki bi puščal vonj;). Če se posoda odpira, si pomagajte z močnimi elastikami.

Tako - nobenega izgovora nimate več, da ne bi kdaj za malico poleg tiste žemljice vzeli še malo zelenjave;).
In boste videli, da grickat korenček v službi niti ni tako zelo mimo kot se mogoče sliši... mogoče vas bojo sodelavci malo hecali, ampak če niste preveč občutljivi, vas to ne bo odvrnilo;)
Dober tek!

2 komentarja:

N pravi ...

fina ideja. jaz bi sicer zraven še kakšno pomakico, da gre lažje dol. Če bi bila pripravljena deliti še kakšne trike, s katerimi sta dosegla da vajini tako radi jesta zelenjavo. Pri nas gre le korenček z domačega vrta in paradižnikova omaka, vse ostalo pa le spaličnjakano do nerazpoznavnosti v juhi :-(

veri pravi ...

Ok, bom napisala en post o trikih, kako v otroke spravit zelenjad:) Enkrat ta mesec, upam:)