sreda, 12. oktober 2011

Oblekice za "spet v vrtec"

Sama nisem bila nikoli v vrtcu; imela sem krasno varuško in varuha, ki sta imela še precej energije, imela sta me rada in imela sta rada en drugega - kaj češ lepšega? - in tudi po njuni zaslugi zelo lepo zgodnje otroštvo:) Zato nisem imela pojma, kako je v vrtcu, slišala sem pa svašta - lepega in tudi malo manj lepega (sestra nanj nima tako lepih spominov)... Vsi pa so rekli, da je na začetku težko in da otroci jokajo (sama se ne spomnim, da bi kdaj jokala za k varuški, tudi mami se ne spomni, da bi - ampak nisem bila več tako mala takrat (mislim da 2 leti in pol) in je vseeno drugače - zato si nisem ravno predstavljala, kaj vrtec pomeni otrokom)...

Ko sta torej šli moji punci prvič v vrtec, sem si zelo želela, da bi jima to ne bilo pretežko, zato smo se o vrtcu že prej doma pogaovarjali (samo lepo, seveda;) in pripravljali - ena od stvari je bila tudi to, da sem vsaki sešila obleke za prvi dan. Seveda to ne morejo bit kakršnekoli obleke, ampak morajo imet vezo z vrtce, ne? Zato sem Lejli na majčko izvezla njen znakec - bila je čmrlj, če ga kdo slučajno ne spozna iz mojega neravno vzornega vezenja;) Prosim razumite - vezenje zahteva čas in potrpljenje - nič od dvojega pa avtorica nima ravno na pretek;) potrpljenje pokurita malidve, čas pa... no, tudi imata onidve prste vmes (pa še par drugih reči;).
Ne vem, če je kaj pomagalo, škodit pa ni moglo. In če ne drugega, je nekaj že to, da se vzgojiteljica nasmeje, ko vidi majčko z znakcem;) Zvita mami, hehe. No, vzgojitelijce so res vzljubile moji punčki, čeprav se mi zdi, da sta za to čisto sami krivi, hehe - pač težko ju nimaš rad, to je dejstvo:).
Ker sta šli 1. v vrtec pozimi, so bile obleke seveda malo bolj tople - tole je kompletek iz pliša, ki ga je Lejla oblekla za prvi dan. Blago sem imela še od b.k. ("before kids"), en mali kos in ker ima Lejli dolge noge, sem morala kombinirat z belim spodaj, da so bile hlače dovolj dolge;).
Ronjine majčke in hlač nimam slikanih od blizu, tako da se boste morali zadovoljit s tole slikico (madona sta bili še majhni!). Na njeni majčki je našita veverička (iz kosov blaga izrežeš in našiješ na sprednji del majce, potem pa majco sešiješ do konca - izi pizi- tehnika pač ne more biti ista, saj sta onidve različni, a ne?;)) in to majčko še zdaj z veseljem nosi Lejla:). Hlače imajo kup žepov, kar se iz te slike ne vidi, so ji pa še danes prav, takrat so ji bile malo dolge, danes pa malo kratke, vendar se še ni pripravljena ločit od njih;). No, itak jih dobi potem še Lejla in mogoče še kdo;)
No, letos pa je Ronja morala zamenjat skupino v vrtcu in ji to najprej ni bilo preveč všeč, že ko smo ji prvič povedali. Pa sploh je po 2 mesecih počitnic težko it nazaj v službo in vrtec... in je imel moj prvi otrok malo krizo (pač rajši bi bila doma - kdo pa ne bi bil rajši na dopustu?) Ampak v službo in vrtec je treba, tu ni kaj.  Da se pa to malo olajšat:) Že na morju smo se pogovarjale o vrtcu in pisale kartice stari in novi skupini (in seveda tudi Lejlini), ogledate si jih lahko tu.
Ampak tudi ideja z oblekicami nam je  postala tako všeč, da je postala kar tradicionalna in dobita zdaj vsako leto eno "mama-made" oblačilo za prvi dan vrtca. Letos je bil september čarobno lep (kdaj smo še imeli 30°C septembra??) in zato sem jima letos sešila oblekici. Ker nimam ne časa ne denarja letat po trgovinah z blagom, sta narejeni kar iz mojih starih majic:) Njiju ne moti, hehe.
 
Ronjina je iz ene mojih najljbuših majic, ki sem jo že jaz podedovala, ampak je iz tako noro fajn blaga, da je res luštna za nosit! Jaz sem jo oboževala, vendar ta majica ni dobro preživela terenskega dela v Panami in tamkajčnjega blata, ki je pustilo neizbrisljive sledi (poizkusila svašta, nič ni šlo dol, se drži hujše kot barva). Ker je majica kot rečeno tako zelo fajn material (ne vem - takega bombaža ne delajo več - ni mi jasno, zakaj so majice iz 70ih tako zelo bolj fajn za nosit?), mi jo je bilo škoda vršt stran ali dat za krpe in sem jo dala na velik kup oblek za poslikat. In ker sama nikoli ne pridem na vrsto (sem prepričana, da se to dogaja večini mamic z malimi otroki;), sem ugotovila, da je škoda, da majica stoji v omari in čaka na svoj trenutek odrešenja, če pa jo lahko predelam v luštno oblekico. In sem jo - narejena po moji najljubši temnolaski.
In ker je moja punčka morala letos zamenjat skupino in sem si zelo želela ji to olajšat, da bi to sprejela kot nekaj fajnega, sem jo še poslikala z znakcem njene nove skupine:
Lejla pa - hehe, ona je vedno svoja:) Ona ni menjala skupine, je pa dobila novo vzg., zamenjali so ime skupine in na novo so si izbirali znakce. Mala ima že več kot eno leto mahnjena na leve - ona je lev kralj in lev to in lev ono, levi povsod, že torto za 2. rojstni dan je imela levjo, če se spomnite;). Zato me ni čisto nič presenetilo, ko so mi povedali, da si je izbrala znakec leva. Ampak Lejla ne bi bila Lejla, če ne bi stvari malo zakomplicirala. Ko so izbirali ime skupine, so verjetno omenjali škratke in očitno si je ona enkrat vmes premislila, da bo pa škratek (vzg. mi je povedala, da bo lev, Lejla pa da bo škratek - skupina so pa muce...) Nisem vedela, če bo to izvedljivo (beri: če se bo vzgojiteljici dalo menjat sličice, ki jih je že delala za celo skupino) in sem rekla, da se bo to naslednji dan zmenila z njo v vrtcu. Seveda je vse to budno poslušala tudi starejša sestrica...

 In pazi to: moj dokaj plahi prvi otrok (Ronja) je na igrišču prišel do Lejline vzgojiteljice, ki jo je prvič videla in povedala, da si njena sestrica želi, da bi bila škratek, ne pa lev! Sem kar pokala od ponosa, ko mi je vzgojiteljica to povedala:) (no, najprej nisem mogla čisto verjet;) Kakšna dobra sestrica! Vzgojitelici je bilo vse skupaj tako simpatično, da ni čisto nič komplicirala in naredila še škratka, tako da je zdaj naša najmlajša škratek in vsa srečna:) Super vzgojiteljica, mimogrede! Ve, da taki mali detajli pomenijo otrokom ogroooomno! Vsaj mojim, no (sta po mamici - mahnjeni na detajle;)...)
To je to, kar ti lahko da sestrska ljubezen, hehe:) (tudi sama imam eno starejšo sestro, ki mi je recimo za enega pusta 3 dni rezala perje za kostum papagaja, ki sem ga nosila 3 minute;) Ampak zapomnila sem si ga pa za 30 let!) In mislim, da si bo Lejla tudi tega škrata za kar dolgo, hehe.
PS: s tem nočem prepričevat ljudi, da morajo imet več otrok - vsak naj jih ima, kolikor jih želi - samo povedat hočem, da so stvari, ki so vredne tega, da lahko dvema ali trem otrokom nudiš 2x ali 3x manj kot edincu. Vsako ima svoje + in -, ampak jaz svojega brata in sestre ne dam:) Upam, da bosta malidve čutili enako:)
 
No, vsekakor so po Ronjini zaslugi in zaradi Lejlinega entuziazma zdaj škratki povsod! Tako da kar počakajte na zimski čas, ko bojo viseli po smrečici in se skrivali pod jelkami:) Škratki so zakon! In ježki in veveričke in mucke (in miške in žogice in ribice in gumbki in sončki in lunice in gosenice... oz. kakrkoli že imate pri vas doma;)... Teh naših boste še siti, se mi zdi, hehe.

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

ve 3 ste najboljsi par! :D kok so fajn oblekice, svaka cast za idejo in izvedbo! punci sta pa vsak dan lepsi! :D
metulj333

Anonimni pravi ...

Prelepo!