 |
| V otroški sobi so nujne malenkosti, ki jo naredijo po meri otroka - zavesice, postavitev,... |
NAREDITE STVAR ZABAVNO IN PO MERI DOTIČNEGA OTROKA
Ljudje smo različni tudi kar se tiče pospravljanja in kar je nekomu všeč, drugemu ni. Ko sem brskala za nasveti glede organizacije, sem našla tale kviz in ko smo ga naredili, smo ugotovili, da pri nas živimo ČISTO VSI štirje možni stili skup:D. Seveda si lahko pri eni stvari tak, drugje pa drugačen in stvari se prepletajo, ampak taka reč je fajn za začetek pospravljanja - ker tako otrok ve, da hočeš naredit tako, kot je njemu najlažje (po domače povedano, da ga upoštevaš;) - in potem se bo kasneje tudi bolj potrudil (vsaj pri nas se to obnese - seveda ne pričakujte ravno Marie Kondo pospravljeno, ampak za nas pospravljeno).
 | |
| Zlatolaska se kljub 13 letom še vedno rada igra - klasično igra, na tleh... zato smo sobo uredili tako, da to omogoča:) | |
- Meni (in v bistvu vsem, ki tu živimo:D) je minimalizem izredno tuj in se v tistih praznih sivobelih prostorih ne počutim dobro - preveč je sterilno, spominja me na kak nemški laboratorij (ker naši laboratoriji preverjetno niso niti približno ne minimalistični, ne pospravljeni:D). Vendar ne maram vsega nametanega; če je preveč vsega, nič ne vidim, ne maram plastičnih prozornih škatel na policah; če so v omari, ajde:)... Rada imam nekaj stvari pri roki, večino pa pospravljeno v predalih in omarah. Obožujem predale, všeč mi je, da je vsaka reč prav na določenem mestu, da jo takoj najdem/vzamem, ne da bi sploh gledala.
 |
| Ker ima rada spominke razstavljene, je najboljše planirat, kje bojo... Na srečo je dedi bil takoj za, da naredi takle trikotni konec polic:) |
- Nekateri ljudje ne marajo predalov, ne da se jim brskat za vsako rečjo. Lubi ne mara detajlno pospravljenih stvari - on ima rad vse orodje v eni škatli, ne pa izvijačev posebej in klešč posebej, recimo. Jaz tako nič ne najdem:D.
- Temnolaska bi imela vsako reč v svoji škatlici, v svojem predalčku... Nič ne bi bilo skupaj, vse vsako posebej in skoraj nič na dosegu roke. Je še veliko hujša kot jaz:D.
 |
| Najljubša skodelica, ki se je polomila, je zalepljena še vedno čisto ok za pisala... |
- Zlatolaska in mali princ pa... ne marata ničesar, kjer svoje posesti ne vidita. Njuni predali so ubitač, če ima omara vratca, potem je čisto neuporabna, ker bosta vse zvlekla ven in nikoli vrnila... Čista metuljčka na tistem testu:).
 |
| Mogoče tole ni ravno po vašem okusu, vendar zanjo dela - in to je glavno. |
Zelo verjetno je tudi vaše dete drugačno od vas; ne vsiljujte svojemu podmladku (ali partnerju:D) svojega načina - poskusite najt za njihovo sobo nekaj, kar je njim blizu in za skupne prostore nek kompromis, kjer se najbolj upošteva tistega, ki največ uporablja določeno stvar oz. prostor.
 |
| Za mojo malo metuljčico se supre obnesejo košarice - v vsaki je en set Playmobila ali kakšne druge igračke - tako je hitro pospravljeno in lepo izgleda. V lesenih škatlah so razne ustvarjalne zadeve in stvari, ki jih rabi za šolo, knjige in zvezki pa so na policah. |
KAKO SE SPLOH LOTIT
- vsako pospravljanje se začne z ločevanjem stvari, ki bodo ostale od tistih, ki bojo šle (v predelavo, v dobrodelne namene ali stran)
- ko veste, kaj otorok ima, je treba za to najti prostor - idealno je, če lahko pohištvo prej splanirate na mere, ki jih rabite - če imate recimo srečo, da dedi mizari in da svoji vnučki police za rojstni dan;) In si jih lahko izmisli, kakršne hoče. In ji mami samo pomaga zrisat in postavit reči:)... Recimo da si izmislita svojo polico za jogamat, pa svojo za radio, pa svojo za šolsko torbo, itd... (na sliki spodaj
- zdaj SKUP Z OTROKOM splanirajte, kaj bo kje - ključno je, da se detece strinja s postavitvijo, sicer ne bo nikoli pospravljalo stvari tja, kamor ste si vi namislili;)
 |
| Prostor za šolsko tobo, torbo za šport (torej mora bit dovolj velik za torbo za na badminton), pa čisto na koncu za jogamat... Če imajo stvari prostor, jih pospravimo... |
"PRAVILA" PRI NAČRTOVANJU
- kar največkrat uporablja, naj bo najlažje dosegljivo, vem, da je to samoumevno, ampak videla sem že toliko sob, ki so bile precej nepraktično postavljene, da se splača omenit - ker najbolj praktično mogoče ne bo estetsko najlepše - bo pa verjetno najbolj pospravljeno, če bo sobo uporabljal otrok... - torej na koncu koncev bo to vseeno lepše;)
- v sobi predvidite prostor za šolsko torbo - potem jo bo otrok (upajmo) tudi pospravljal v tisti kot, sicer bo cela raztreščena na sredi sobe (no, vsaj pri nas je bilo tako;)
- predvidite prostor za obleke, ki jih otrok trenutno nosi/uporablja - večinoma se doma preoblečemo in potem je fino vedet, kje bodo te obleke čakale (sicer bojo na tleh, ker tam je vedno prostor:D)
- vsem nam je najlažje, kadar so stvari, ki jih uporabljamo skupaj, tudi pospravljene skupaj - večina nas sovraži skakat sem in tja po to in ono reč... Vedno se to ne da, pogosto pa se da.
- če planirate police, potem si jih izrišite prej tako, da jih že namišljeno napolnite - izmerite stvari, ki bojo šle not (torbe, podlage, fascikle...), sicer se rado zgodi, da to, za kar je bil predelek predviden, ne gre notri... In potem v tiste razdelke dobesedno napišite, kaj bo kje, saj boste verjetno vsi že pozabili, preden bojo police dejansko postavljene v otrokovi sobi...
- planirajte prostor za igrače! Otroci se še igrajo... Če ne bojo imeli igrač kam pospravit, bojo na tleh na sredi sobe - ja, čisto na sredi in mali koščki bojo po vseh kotih;)
 |
| Naj bo luškano. Tako da bo vaše velecenjeno dete rado uporabljalo svoje stvari. Naj škatle lepo pašejo v police. In naj bo vseeno gor kaj, kar jim je všeč - ker potem bojo radi šli tja - pospravit;)... |
DETAJLI
Malenkosti naredijo dom in tudi otroško sobo naredijo tako, da je otroku všeč. Otrokom grozno veliko pomenijo! Zdaj ste vse uredili tako, da je res čim bolj enostavno za pospravit (ker lažje kot je pospravit, večja je verjetnost, da bo pospravljeno ostalo;) oz. da bo nekdo pospravil stvari, ki jih vzame ven;)) - zdaj je čas, da se igrate - skup z otrokom, seveda;). Zdaj je čas, da sobico okrasita z malenkostmi v najljubši barvi. Recimo škatle za obleke, zaboji, koš za smeti, zavese, posteljnina...
 |
| Mali sva z očijem naredila tole leseno tablo (prebarvana je z rdečo barvo za table), da si lahko napiše gor kaj, česar noče pozabit... Ker pač ne mara načrtovalčka. |
Izberite si eno barvo in en način okraševanja (recimo moji mali zlatolaski so zelo všeč bele pikice na seveda živo RDEČI podlagi)... in tako je dobila vse v tem smislu: sešila sem ji take zavesice za okna in za omaro (ker kot smo že ugotovili - če bo omara imela vrata, potem je ne bo uporabljala, tako pa se vseeno ne bo prašilo not in mala veselo uporablja svojo omaro - samo da ni treba nič odpirat, haha).
 | |
| Koš za papir, ki sva ga tudi reciklirali, pride objava:) | |
* Če se kdo boji, da otrok v tako živi sobi ne bo mogel zaspat, naj vas pomirim. Rdeča je prva barva, ki je v mraku ne vidimo več in navadno, ko gremo spat, ugasnemo luč. Mala ima celo dostikrat prižgano solno lučko, ko gre spat (in jo midva ugasneva), pa vseeno zaspi ko polhek. Odvisno od otroka, verjetno, naši glede tega niso komplicirani, zlatolaska pa še daleč najmanj (ona gre SAMA spat zvečer, ker je utrujena - sama ugotovi, da je utrujena! in gre spat). Ostali v tej družini (tudi odrasli) niti približno nismo tako zreli;).
Upam, daje vse tole modrovanje komu pomagalo, da bo lahko kaka mamica skup z otročičem načrtovala sobico tako, da bo obema všeč in da bo ostala pospravljena. Za male otroke se mi zdi, da je vedno najboljše, če imajo košare in zaboje, v katere zmečejo igrače - lahko so malo ločene, ampak ne bit preveč picajzlasti pri tem - kocke sem, pliškoti tja, knjige na polico... to bo čisto dovolj za večino predšolskih... Nekateri taki ostanejo še kasneje;).
Ni komentarjev:
Objavite komentar