14 januar 2022

A se vidva nič ne kregata oz. zakaj se imata vidva še rada?

Včasih me to kdo vpraša:D  Odgovor na prvo vprašanje: haha, mislite si:D. Kregava se, itak, tako kot vsi ostali, kjer se ni en partner čisto pokoril drugemu - kot psihologi pravijo, je to edini način, da se ne bi nič kregal... Ne gre za to, da se ne bi znala skregat, sama sem precej strastno bitje in sem se vedno znala skregat;). Lahko vprašate otroke, ker jim tega niti ne skrivava - po moje ni slabo, če otroci vejo, da se z ljubimi ljudmi včasih skregamo, pa to ne pomeni, da se nimamo več radi in da vidijo, kako se človek skrega in kako se pobota (če ni prisotno neko nasilje, seveda, tega res ne smejo gledat ali poslušat). Skratka - ja, se kregava.

Ampak imava se tudi še rada - zase lahko 100% rečem, ampak s kar precejšnjo gotovostjo bi to trdila tudi zanj... Ker mi pogosto pusti kakšno malenkost (ve, da nisem nora na rezane rože, sem pa nora na sladkarije - kar je praktično, ker dalj časa ostanejo pri njem v predalu in mu ni treba vsak dan po štacunah oz. cvetličarnah letat, hehe:D)  In ne gre toliko za tisto reč (v tem primeru navihanček in češnjev štrudel - ker ni bil ziher, kaj imam trenutno rajši;), bolj gre za to, da razmišlja o tem, kako bi me pocrkljal (in seveda obratno)... Za tiste male stvari - ko mi pripravi vse, kar ve, da zjutraj pijem (žitna kava in sadni čaj) in mi ne nalije vode, ker noče, da bi se mi vse ohladilo, če bi vstala kasneje (pogosto delam ponoči, on pa gre na teren  zgodaj zjutraj, včasih se celo še zjutraj srečava oba že/še budna:D)
Pod črto: ne gre za to, da se ne bi smeli skregat, gre za to, kako se znamo pobotat in kaj delamo takrat, ko nismo skregani (ok, tudi kaj delamo takrat, ko smo skregani, ampak tisto je vendarle manj časa - upam vsaj, no, v povprečju:D - pridejo obdobja, ko se vse skup obrne, ampak nekak je fajn stvar obrnit v drugo smer - in se da;). Z malimi stvarmi: oprano sadje, masaža po naročilu ob svečki, kak sladkorček, prijazno sporočilo, seksi tekst,... pač nekaj, kar nekomu pomeni, karkoli že to je. Nekaj, kar mu/ji naredi dan.

Kako se pa vi razvajate? Vedno zbiram dobre ideje;)

2 komentarja:

Anja pravi ...

�� Prisrčna objava.

Ja, le kdo se ne krega. Včasih pač nimaš dneva, da bi sprejel vse muhe/napake/radozivosti partnerja, ki ti niso všeč. Je pa zato umetnost jih kljub vsemu jih sprejet - take kot so!

Pri nas je zame največ,da me razveseli z doma narejenim kosilom medtem ko delam od doma ali kar tako. Pa da vidi sam od sebe kje lahko kaj pomaga/naredi. Pa ne rabim rož in daril za razvajanje �� pomita posoda, posesano stanovanje in veseli otroci. * khm to vse ni nujno vsak dan in v tem vrstnem redu.

veri pravi ...

Se strinjam do pike! Meni je tudi zelo všeč, ko se sam(i) spravijo počistit. Zadnje čase je to veliko boljše (ne vem, ali je to posledica tega, da so otroci odrasli ali da je bil tudi on en čas v karanteni in je videl, kako se naredi:D).

Jaz sem sicer očitno malo razvajena, pa hočem še kaj drugega kot pomito posodo - ampak ni treba, da so darila, pač nekaj, da vem, da misli name (in obratno, seveda).

Zdi se mi, da je problem, če imata oba zelo stresno službo, na enak način stresno, sploh če stres izhaja iz odnosov med ljudmi in potem človek tam precej te čustvene energije porabi... Če je druge vrste stres (recimo rok, ko pišeš članek ali poročilo), je navadno (vsaj nama) lažje.

PS: priporočam, da otrokom prepustita kuharijo vsaj 1x/teden - pod pogojem, da kdor kuha, še pospravi za sabo, seveda;). Pri nas je celo učiteljica gospodinjstva to mantrala in sem ji prav hvaležna, hehe:). Zdaj kuhajo mali 3x/teden, vsaj 1x in moram priznat, da se prav zelo fejst pozna! So pa zadolženi za celo organizacijo - poskrbet, da so sestavine (torej ali kuhaš iz tega, kar je doma ali poskrbiš, da pride sem:D), skuhat in pospravit potem:). Pa še temnolaska zdaj lepo pospravi zvečer posodo v pomivalca in pomije, če kaj ne gre - jo moram pohvalit, ker se je res naredila v zadnjem letu!