Ko sem bila mala, me je mama mazala s tisto sončno kremo, ki jo naredijo v lekarni, češ da je to bolj zdravo kot kupljene. Vedno sem po tihem zavidala otrokom, ki so jih mazali s tistimi omamno po kokosu dišečimi kremami... In ko sem bila velika, sem si kupila tako omamno dišečo kremo:) Ampak razumem svojo mamo. V kupljenih kremah (tudi tistih, ki jih namešajo v lekarni;) je kup zadev, ki niso ravno zdrave. Titanijev oksid je belilo, ki ga najdeš skoraj povsod, vsekakor pa v vseh kremah, zato da so lepo bele... Je pa to precej strupena reč. Še hujši so stabilizatorji, ki jih morajo dodat, višji kot je faktor, prej bo zadeva razpadla, zato dodajajo te stabilizatorje, da bo krema res imela faktor, ki je napisan. Pa emulgatorji, da je ravno prave konsistence... itd itd...
Niso vse te stvari strupene, itak da ne. Nekatere pa res niso fajn, vsaj ne za nežno otroško kožo, ki je bistveno tanjša od naše in skozi katero se veliko več vsrka, sploh zelo mali (aka nano) delci. In ker otroke pač moramo namazat, da jih ne opeče, ravno zato, ker imajo to svojo nežno kožico... Ja, kaj naj pa naredimo, a ne?
No, na srečo je še ena možnost, ki sploh ni tako slaba. Ima eno majčkeno pomanjkljivost, da je treba flaško z oljem, ki ga narediš, vsakič pred nanosom pretrest in da je mastna, ker je pač na oljni osnovi. To sta edini dve slabi lastnosti, ima pa ogromno plusov:
- na dopust ni treba nosit pet flaš sončne kreme, lahko imaš en malo malo in vrečko cinkovega oksida - olivno olje pa navadno povsod dobiš in ga imaš tako za kuhanje s seboj;) Pa ga sproti delaš, ko ga zmanjka in lahko še prilagajaš faktor
- je brez česarkoli nevarnega: cinkov oksid je popolnoma nenevaren mineral, ki pa zelo dobro odbija sončno svetlobo, naredi na tebi tanko plast, ki se ne vidi (prah je bel, ko pa se namažeš, se ne vidi, kot krema za sončenje, večinoma ga itak vsebujejo, poleg vseh ostalih bedarij;)
- zakaj je pa ta ok, tiste komercialne pa ne? Zato, ker je cinkov oksid za razliko od nekaterih drugih reči nenevaren in ker dela in ker ni v nano delcih, ki bi dejansko šli skozi kožo, ampak naredi zaščitno plast na koži:). Niso vse snovi slabe - niso pa vse dobre, malo se splača preštudirat in potem vidiš, kaj se ves čas pojavlja visoko na lestvici nevarnih snovi. Če kdo nima veselja z branjem strokovnih člankov, pa lahko prebere ta post, kjer je upam malo bolj poljudno napisano;). In če kaj ni jasno, vprašajte:).
Ok, povej že recept, no! Evo, nestrpneži, tukaj je:)
- olivno olje
- cinkov oksid (bel prah, ki ga dobite v lekarni, če je lepo na suhem, zaprt, zdrži dolgo, to je mineral, kamni se ne pokvarijo;)
Koliko? V principu po mojih raziskavah in preizkušanju je nekako tako, da če daš 20% praha in 80% olja, potem dobiš nekje faktor 20-25. Dejansko je to navadno dovolj - preizkusite, ampak če niste ravno sredi dneva (12-15) na soncu, kar tako in tako nismo z malimi otroki... je to ok. Moji so vsi trije svetli (2 modrookca in 2 blondinčka) in tudi njihov oči, ki so ga kot otroka tolikokrat skurili, da sploh ni vedel, da ni normalno, da imaš vsako leto mehurje... No, pa odkar to delam, ni bil še noben opečen! Res dela! Samo enkrat poskusite!
Zdaj, če vam gre zelo na živce, da je zadeva v olju, lahko naredite tudi kremo - samo se boste malo morali igračkat z emulzijami in mogoče kakim čebeljim voskom, da se bo zadeva strdila. Po mojih raziskovanjih je treba dodat 1/10 voska v olje in stalit, na koncu pa primešat cinkov oksid. Mogoče se letos malo igram in če mi dobro uspe, napišem recept. Na splošno nisem strokovnjak za kreme, ne uporabljam sploh nobene, nikoli, razen tega olja za sončenje poleti... Ampak ker rada eksperimentiram, se lahko potrudim za vas;).
Ni komentarjev:
Objavite komentar