Stare igračke - leseni vlakci

 Nisem pretirano nostalgičen človek, so mi pa zelo všeč stvari iz naravnega materiala in znam bit sentimentalna, kar se določenih stvari tiče. Tudi otroci gledajo na stvari drugače, če vejo, da jih je dedi naredil in da sem se tudi sama igrala z njimi, ima to neko dodano vrednost zanje... Kar mi je bilo na začetku čudno, ker sama tega nisem čutila, ko sem videla mamine strašljive punčke... Nisem marala niti vonja tiste sobe pri dedku in babici in se nisem nikoli igrala z njimi, čeprav so nas včasih spodbujali, da bi se. Meni je bila tam zakon samo drvarnica in kure:D. Ampak najini otroci odraščajo v precej drugačnih razmerah in čutijo drugače:).

 Predvsem pa: nekatere stvari so bile dobre včasih in so dobre zdaj, brez predelovanja in spreminjanja. Tako pač je. Ko sem na razstavi o koliščarjih v Narodnem muzeju videla barčico, ki jo je naredil verjetno očka ali mamica svojemu malemu koliščarčku, mi je bilo prav toplo pri srcu, ker je iz tistega kosa lesa še tisočletja kasneje sevala ljubezen do malega bitja. Čisto enako ladjico sem naredila malo prej svojemu  malemu. S čisto enako ljubeznijo... Nekatere stvari se ne spreminjajo...

 Recimo lesene igračke. Ni jih treba promovirat, ni jih treba niti pokazat! Ko jih je mami našla v neki zaprašeni škatli v kleti in jih prinesla, sem jih zvečer samo obrisala in naložila v tistole leseno gajbico in meni nič tebi nič dala na polico z igračami v dnevni sobi...

 Zjutraj ni minilo 5 minut, ko sem slišala vzklike navdušenja! Maladva sta planila po njih in hotela vse takoj sestavit! Čeprav je bil zunaj lep dan, ju kar nisem spravila ven... In ker so notri 3je različni vlakci, ki imajo vsak svoj način povezovanja vagonov, je bila tudi prav luštna vaja za njune prstke:).

Lesene igračke so zakon! Vedno so bile in vedno bojo! Enostavno se s tem otroci rajši igrajo. Tudi če živijo v plastični dobi... Ker je les prijeten na dotik, živ, topel, prijazen, neenakomeren, nepopolen, vsak drugačen... mogoče se zato otroci najdejo v njem... No, pa tudi razpadejo ne tako hitro, ne polomijo se, ne rabijo baterij, itd... In lahko jih uporabljaš na sto in en način... Otroci niso neumni, iščejo stvari, ki so raznolike in lepe. Pa čeprav so 30 let stare, jih to čisto nič ne moti:). Poiščite na podstrešju in v kleti pri svojih doma, mogoče najdete kake skrite zaklade...