ponedeljek, 28. januar 2013

Škratji domek


Ja, pri nas so škratki doma:). Dobesedno! En kup škratkov, takih in drugačnih (ampak več o vrstah kasneje:). Jasno, saj že vrabčki čivkajo, da je moja zlatolaska nora na škratke. Ampak zakaj bi delali doma še škratji domek? No, poleg najboljšega razloga (zlatolaske), so tu še drugi: en je bil recimo, da je bil naš december pravljično obarvan in so prevladovala pravljčna bitja (čeprav škratki so zaresni, bi me Lejla takoj popravila, je strašno občutljiva... Ne vem, kako ji bomo dopovedali, da jih v resnici ni...)

ko sem bila mala, sem imela eno krasno varuško in varuha, ki sta me imela zelo rada in jaz njiju. Nikoli nismo imeli problemov en z drugim in zelo rada sem bila pri nijma:) In onadva sta imela JASLICE! Vedno sta naredila take prave, lepe jaslice, s pravim mahom in malimi lesenimi figuricami, ovčkami in lučko in vsem ostalim... Meni so bile strašaaaaansko všeč! 

Ko sem vprašala mamo, zakaj mi nimamo jaslic, mi je odgovorila, da zato, ker nismo verni. No, meni se to nikakor ni zdel dober razlog, ker so bile jaslice luškane in kot pravi Craftster: "Cute doesn't need a reason!":D, pa še kup živali je bilo tam, ki sem jih od nekdaj oboževala... Zato sem si po tihem obljubila, da če ne bo potrebno zato hodit v cerkev, potem bom tudi jaz imela jaslice, ko bom velika:). 

No, potem sem pa zrasla. In spoznala enega krasnega ateista, ki bi mi jaslice verjetno v glavo zabrisal:D. Ampak ker sem imela preveč dela z živeljenjem (beri: selitvijo na svoje, pa crkljanjem, pa še čim;), se na jaslice niti spomnila nisem. Potem sva dobila pa otroke...

In ti otroci so malo zrasli... In bili ravno toliko stari, kot sem bila jaz, ko sem z velikimi učki gledala tiste figurice in božala mehki mah... In jaslice so postale spet zanimive... 

Ampak odrasli svet zna stvari zakomplicirati... Ko sem povedala svojo namero, da bi naredila "ateistične jaslice", z živalcami in mahom itd... so bili nekateri verniki zelo užaljeni (drugim se je sicer fino zdelo in so rekli, da imamo itak tudi jogo in mandale in še marsikaj, kar je v originalu versko, vendar se mi še noben Indijec ni pritožil zaradi naših izkrivljenih verzij, naši pa so nekateri se...) in ker nisem hotela prizadet ljudi brezveze, sem se odločila za en ovinek:) Namesto jaslic bo škratovski domek (ki sem ga nameravala postavit že lani oz. zdaj že predlani, pa se nekak ni izšlo). No, to je z lahkoto šlo skozi tudi pri najljubšem samčku, saj so mu pravljična bitja, z izjemo nekaterih bogov, prikupna.

V našem stanovanju je glavno vprašanje: KJE? No, ampak to sem imela že premišljeno:). Ob vhodu v stanovanje je še 10 cm2 prostora v kotu med stenama:). In v enem letu mi je uspelo nahecat mojega najljubšega alfa samčka, da nam je naštimal tja eno poličko, ki sem jo kupila v ta namen - da bomo imele tam naravni kotiček - tudi ta je bil mišljen že za jesen 2011, pa je prišel na vrsto šele 2012 (vi ga pa še vedno niste videli in upam, da ga boste še  v 2013:)).

No, ker se je jesen končevala, je lahko naravni kotiček postal škratovski:) Nabrale smo mah, naredile škratke (enega velikega iz filca je naredila Ronja sama, več o tem v drugi objavi, Lejla pa je izbirala barve in motive za tele male lesene škratke, tisti iz storškov so pa še od lani - če koga zanimajo, jih najde tu).

Potem sem na poličko postavila eno veliko posušeno korenino, ki sem jo nafehtala od našega terenskega samca, da jo je privlekel domov (ja, tok me ma rad, hehe:D - v bistvu mu jo je dala sodelavka, če smo čisto natančni, vseeno jo je pa on domov prinesel), obložile smo vse z mahom in nekaj odpadlimi listi in počakali, da so vse skupaj naselili škratki:)

Da bi jim bilo udobneje, smo jim nastavile pohištvo: kostanjeve tabureje in posteljo...

In kup drugega pohištva iz lubja, palčk od lučk (tega pri nas ne manjka,) in kamenčkov... Prav gotovo se sprašujete, kaj se je zgodilo s tisto jesensko košarico iz naravnega kotička (ki je še niste videli:D)...

No, nekdo se je zeloooo zabaval z njo, medtem, ko smo urejale škratji domek:D

Hehe, vsaj mir je dal:) Ne, ničesar ni pojedel, brez skrbi, smo bili zraven:)

In še dokaz, da se splača:)

 Takole je zasijala mala zlatolaska, ko so škratki dobili domek:)

In jih ves čas posedala in dajala spat,

 jedli so in pili in se veselili... In vsak trenutek so bili drugače postavljeni:)

Mali je pa takole pustil za seboj...

In preden sem uspela vse poslikat, so škratki že šli na zborovanje v otroško sobo, z vsem svojim pohištvom vred... :D (ps: pohištvo sem vsaj 3x že popravljala, ker se od silne uporabe ves čas odlomi kaka noga od postelje ali se razmaje kavč...)

Ja, taki so, ti naši škratki, navihani:) Še več škratjih dogodivščin vas čaka v prihodnjih dneh, saj je imela zlatolaska še eno škratovsko zabavo, pa še vse tele škratke je bilo treba naredit in sem obljubila, da pokažem, kako:)
Škratji pozdravček:)

8 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Hehe,zakaj pri vas ni jaslic, bi rekla, da se odgovor skriva tule: In spoznala enega krasnega ateista, ki bi mi jaslice verjetno v glavo zabrisal:D.
Ne pa drugje. ;)
Super za Lejlo, kdaj pa bo za Ronjo kaj posebneg?

Anonimni pravi ...

Lepo vas prosim, pri nas doma nismo hodili v cerkev, pa je bil Božič najlepši družinski praznik...
Imeli smo jaslice, postavili drevešček in uživali ob navadnih svečkah, katere je vedno prižgal in nadziral ati.
Tudi mi imamo jaslice, prelepe od ruskih keramikov, ki jih tudi postavim vsak Božič pod staro korenino s Hvara. Smisel je v ohranjanju običajev in uživanju v lepoti trenutkov...

katja pravi ...

Hoj!
Pa veš da sem samo čakala kdaj bo padla ideja v tem stilu :-)

ja male figurice, mah in "nadnaravna" bitja pa če so palčki al pa angelčki imajo glooobok čar in pomen za male in velike otroke :-)
hej ampak ogled različnih jaslic po cerkvah zna biti pa tudi svojevrsten dogdek ...še posebej v dravljah imajo vsako leto čisto posebno zgodbo in ročno izdelane vedno znova... mi jih letos sicer nismo uspeli videt..ampak močno priporočam..

men je pa neznansko všeč da si je danijel letoz izdelal svoje jaslice :-)

veri pravi ...

Hehe, to z ateističnim samčkom je bil hec;). On je precej odprte narave in resnici na ljubo je bil najbolj toleranten ateist, kar sem jih spoznala, ki je vedno trdil, da je čisto vseeno, kaj kdo verjame, pač vsak po svoje... Potem sem mu pa kupila knjigo "Bog kot zabloda" za rojstvo najine prve hčerkice (zato, ker je rekel, da bom na vprašanja o vseh teh velikih zadevah jaz otrokom razlagala, ker on to ne bo znal lepo povedat, meni se je pa zdela to malo velika naloga, če bi mela več otrok (ja, sem računala na ta scenarij, najini geni pač morajo it naprej;) - no, zato sem mu kupila knjigo, da bo lahko sam razlagal svojim malim, zakaj niso krščeni). In sem prebudila enega zmaja:D. Ma, ne, hec, še vedno je zelo tolerantno bitje, samo zdaj mu je dostikrat "škoda" ljudi za vero. Je prav hecno, ker je zdaj on bolj goreč ateist kot jaz:D.
Vseeno pa sva se o jaslicah že prej pogovarjala, da so otrokom všeč in takrat ni mel nič proti, da bi jih postavili (to je bilo že po tej knjigi), tak da je bil tisto zgoraj res hec;). Vseeno pa je za moji punci po moje škratji domek še bolj magična zadeva, ker jima tiste figurice ne bi mogle toliko pomenit, kot vernim otrokom, ki poznajo vse biblijske zgodbe.

Anonimna 2, verjamem, da če ste že od nekdaj praznovali Božič, potem ni problem ohranjat tradicije. Pri nas je problem to, da nihče od naju v otroštvu ni imel te tradicije, tako da je ne bi mogla ohranjat, ampak kvečjemu ustvarit iz nič. Ne pri njih, ne pri nas nismo praznovali Božiča, nismo poznali Božička, nismo meli jaslic, venčkov,... meli smo smrekico, navadne svečke in dedka Mraza, otroci socializma:D. To seveda vse ohranjamo, samo meni je bilo vseeno škoda zamudit jaslice, ki so se mi zdele tako čarobne, ko sem bila mala (pri varuški). Zato sem hotela to nekak skozi spravit. Vendar so bili nekateri verniki (v virtuali in v reali) res kar prizadeti ob ideji, da bi imela jaslice, če nismo verni oz. da bi imeli ateistično varianto... in glede na tole iskreno ljubezen do škratkov... se mi je zdela to krasna rešitev:). Bomo meli po moje vsako leto:) in bo postalo naša tradicija.
Bomo pa šli pogledat tudi jaslice v Dravlje. Naša bica jih je gledala v ZDA, neko ultra fensi šmensi svetlečo varianto, da je morala večino časa mižat, ker so imeli toliko svetlobnih efektov - tudi jaslice se modernizirajo, hehe. potem bojo tudi nam škratje odpuščeni;).

veri pravi ...

Aja, še odgovor, kdaj bo pa za Ronjo kaj posebnega. En košček se skriva v naslednji objavi, kjer je ena vila, pridejo še druge (pač vile so družabna bitja, kaj naj:D)...

Sicer pa v reali je ona trenutno zelo mahnjena na "nalogice" - to bi skoz delala! No, zato sem se v bistvu začela učit photoshop, da ji bom znala narisat pikčasto sinusoido, da bo vadila svoje črte, pa dala na vsako stran nekaj, kar bo v zvezi s trenutno temo:). No, ugotovila sem, da to niti pod razno ni neka osnovna reč in sem se morala začet učit kar pri osnovah:D. Našla sem par načinov, pa mi noben ni všeč, ker noben ni dovolj dober in mislim, da se bom morala naučit še R, eč bom hotela zadovoljit svojo matematično natančno dušico:D. No, ampak nalogice sem ji pa naredila vseeno, nekatere sem potegnila iz neta, nekatere ji naredim kdaj kar tako, upam, da bom imela drugo leto več časa za to, da ji naredim take res fajne, ker to res pobere kar časa, če hočeš vse narisat,...

Zanjo so tudi vsak mesec novi delčki za koledar (saj je tudi Lejli všeč, vendar ni primerjave, Ronja se z njim igra res vsak dan večkrat na dan) in zdaj izpopolnjena verzija luninih men in tem in ostalega... Samo tega se ne spomnim poslikat, ker sem koledar že dala gor in potem vsakič delčkov navadno ne slikam.

Pa v pravljičnem decembru sta imeli tisti adventni tovornjaček in not so bili večinoma sami poizkusi, ker to zdaj moji temnolaski strašno dogaja. (ja, vem, to je tudi še moj stari "greh", vse še neobjavljeno, pa je bilo cca 20 poizkusov, ker je res uživala ob njih...)
V tem letu je kar eksplodirala kar se vedoželjnosti tiče. Saj je bila od nekdaj firbec (le po kom?:D), samo zdaj je pa res nora, vsega bi se rada naučila, vse jo zanima, ma prav luštno jo je gledat!

Anonimni pravi ...

Večkrat vidim, da bi ti kar nekako rada upeljala neko svojo tradicijo v družino,pa če je to v bistvu res nekaj kar ima tradicionalno noto ali ne.Tebi je to nekako všeč in se ti zdi dobra stvar za tradicijo in se kar odločiš, da bo to vaša tradicija. Vendar to ne gre tako.Ne, če ne živiš na samotnem planetu ali otoku.Punci bosta po moje kar dobro zmedeni, ko bosta začeli malo sami okrog hoditi.Takrat bosta videli, da tradicija ni nekaj kar si izmisliš danes in počneš jutri, temveč ima precej globlji, starejši in močnejši pomen.

veri pravi ...

O teh tradicijah sem razmišljala že preden sem imela otroke in sem se nekak najbolj našla v temle razmišljanju: http://indietutes.blogspot.com/2010/12/this-time-of-year-invites-reflection.html

Ja, to so naše tradicije, punci vesta, da jih nimajo vsi in se jima to še posebej fajn zdi:D. Saj sta pametni punci, vesta da imajo ljudje zelo različne tradicije, nekateri praznujejo kitajsko novo leto, nekateri pa božič, prvih je veliko več;). Pa zato niso ljudje nič zmedeni, ker ga tu večinoma ne praznujejo. Praznovanje drugih praznikov se mi zdi tudi zato fajn, da vesta, da ni samo naša kultura, ampak še katera druga in da se od vsake da vzet kaj dobrega:)

Kar se naših praznovanj tiče, je to čisto res, kar si napisala: kar nama je všeč, uvedeva in postane naša družinska tradicija, tudi če ne bi imela tega namena - ker se punci spomnita - recimo letos mi je mala (velika v bistvu) rekla, če bomo tudi letos delale čokoladne srčke za valentinovo, ki ga niti omenjala nisem... Mali se učijo, nimaš kaj:).

Tudi mi smo imeli svoje male tradicije in tiste so mi bile veliko bližje in bolj intimne kot "obvezne družbene tradicije". Vseeno mi je, kako kdo čemu reče, vendar naj bi skupna praznovanja in veselja povezovala družino - in pri nas se že zdi tako:) Vsekakor se imamo fajn in tu se držim modrega nasveta ene fajn psihologinje iz materinske šole: če imate radi otroka in sebe, potem ne morete naredit neke hude škode. Mogoče jima kdaj res kaj ne bo jasno, vendar se mi zdi to v bistvu mala cena za vse veselje, ki ga imata s temi raznimi "družinskimi tradicijami".
Nekateri so bolj vpeti v družbene tradicije in zato družinskih ne rabijo, nekateri imamo rajši malo bolj proste roke pri izbiri in izvedbi, pa si svoje zmišljujemo:). Bomo videli čez 20 let...

katja pravi ...

oh, zmedeni bodo otroci v vsakem primeru, saj vs ebolj zivimo v pluralni druzbi, kjer sobivamo različni..tako da nakaj bo otroke gotovo zmedlo. Se mi ap zdi odlično , da družina anjde svoje razloge za praznovanje in praznično vzdušje je res dragoceno... Moram reč, da pri nas uspe le dvakrat la ap trikrat na elto, pri vsa pa vsaj vsak mesec...če to ni lepa popotnica za v lajf...

ampak kako pa njai bi zgledale ateistične jaslice...pa saj pri vsem skupaj ne gre za nič posebej verskega...rpikazovanje zgodbe jezusovega rojstva s figuricami...prav lahko s figuricami prikažeš tudi akjd rugega? saj to ni bistvo vere? Mislim, zakaj bi bili užaljeni?