Na poti z otroki

Ker bojo kmalu prvomajske počitnice in boste mogoče kam šli...
Otroci na poti... Lahko je super, lahko je cela štala...Kaj se je nam obneslo? Nekaj praktičnih nasvetov za potovanje z otroki sem napisala že lani, zdaj pa še nadaljevanje (čez par let bomo že stručkoti, hehe:D - učenje s poskusi in napakami):
- vedno se obnesejo razne igrice za na pot (bingo, ugani kaj vidiš, žival, rastlina, itd... na črke,...),
- letos smo preizkusili poslikane kovčke, da so jih hoteli sami vozit, ki so se super obnesli (s temnolasko se je moral lubi borit, da je lahko vsaj po stopnicah gor včasih nesel!),
- obnesla se je malica v škatli in za vsakega svoja, (da vsak je, kadar mu paše, ker želodčki na poti niso vedno tako usklajeni - en otrok zaspi, drugi postane takrat lačen...) Za ideje poglejte malice za kosilca, jih je kar nekaj na blogu:)
- in prav je prišla še ena malenkost - presenečenje za na pot:).

Skratka: če si ne želite težav z otroki na poti (a si jih kdo želi?), se splača prej malo pripravit... Ja, seveda se lahko greš v nedogled z njimi raznorazne igrice z glasovi, poješ pesmice itd itd... vendar včasih je fino, če se oni sami zaigrajo, vidva pa lahko kakšno rečeta (recimo o tem, kateri vlak je treba izbrat, na kateri terminal moramo in kdaj je let;) Take malenkosti, pač;).

 

Zato se super obnese sistem, da kupiš ali narediš eno novo igračko za na pot - tako, ki je lahka, ki ima veliko možnosti, kako se z njo igrat in ki ni svinjska (plastelin recimo ni najboljša možnost, vsaj po mojih izkušnjah od doma;) - bodimo usmiljeni do čistilk, ki pucajo te vlake, letala,...)

 Letos sem jim kupila cofkote, vsaj mi jim tako rečemo, ne vem, kakšno je njihovo uradno ime. Taki mali plastični cofki s kaveljčki na konicah, da se zataknejo en v drugega.

 

Otroci so vedeli, da sem jim kupila nekaj, celo videli so škatlo in je čakala na vrhu omare na potovanje... Moram priznat, da je bilo še meni težko jim je ne dat že prej, ker si jo je vsaj mala zelooo želela, vendar sem se vzdržala in počakala. In bila še kako vesela, da sem bila tako disciplinirana!

 

Ker ko je nekaj čisto novega, kar imajo prvič v rokah... no, saj veste, traja malo dlje, da se naveličajo;) 

 Kar je ultra praktično na potovanjih...

 

Temnolaska? Ne, ona ni bila tako navdušena nad cofkoti, na splošno so take igrače malima veliko bolj zanimive - srednja bi vse sestavila, kar se le da (in tudi kar se ne da ali kar odrasli mislimo, da se ne da;)... Mali bi pa vse razstavil, ampak o tem kdaj drugič;)

Na srečo sem imela seboj še tangramije izrezane iz penaste gume (moosgumija), za vsakega svoj set (spravljene kar v navadnih kuvertah) in silhuete oblik za sestavljat (živali, itd...), da je imela tudi ona kaj počet, saj ima rada cilj/navodila:) Seveda se je po svoji stari navadi jezila, ko ji kaj ni šlo, ampak zabavala se je pa cel let:).

 

Pa te knjižice/beležke/zvezki z nalogicami se tudi dobro obnesejo (več o tem v eni prihodnjih objav)... Če ne drugega, lahko otroci rišejo not, če pustite zadnje strani prazne in vzamete s seboj barvice (toplo priporočam, če vsaj malo radi rišejo)... Če vzamete en brezčrtni zvezek in barvice, ste že 85% naredili:).

PS: zdaj moram naštudirat samo še sistem, ki bi deloval tam, kjer se nam mudi in midva ne veva točno, kam it... Da nama takrat zlatolaska ne bi plezala na najbližji drog na postaji podzemne, da se mali ne bi spuntal in drl nekje sredi letališča in da bi temnolaska lahko predvidela, da se iz obrnjene škatlice arašidi stresejo po celem vlaku, recimo... Če ima kdo kakšne ideje, se toplo priporočam:)...