Rdeča telefonska govorilnica

Lani po našem izletu v London smo še nekaj časa ustvarjali, kar smo tam videli in se imeli fino:). In kaj je bilo tisto, kar je očaralo sošolčke, učiteljice in vzgojiteljice? Telefonska govorilnica! Ne kakršnakoli, ampak taka veliiiika!

 Ta je bila res tak skupinski projekt:
- bica je prispevala škatlo - ker se je ravno selila in opremlja kuhinjo, je imela nekaj takih velikih škatel in seveda je vedela, komu jih mora prinest:)
- dedija smo nafehtali za tale stari rdeči telefon, ker tako super paše v rdečo govorilnico in nam ga je seveda z veseljem posodil (zdaj ga imajo vnučki za igrat, nekoč pa ga je res uporabljal:)
- zrezala in zlepila je škatlo moja malenkost
- pobarvala pa sta jo maladva sama, sploh nisem tikala, razen zlate krone na vrhu (temnolaska je bila tačas na letovanju)

Če koga zanima, kako tole narediš, sploh ni težko:
- izmeriš škatlo in izračunaš, kako velika okna in kako narazen morajo bit, da bojo lepo prišla po tri v vrsti na stranico
- narišeš črte z ravnilom in izrežeš okenca ven
- odpreš zgornji del škatle (šele zdaj, sicer bo težko izrezovat okna!) in dobro zalepiš dno še iz notranje strani
- narišeš si šablono na papir za zgornji del govorilnice in jo položiš na vsako od stranic, ter izrežeš okroglino 
- zgornje dele zalepiš, da štrlijo lepo pokonci
- izrežeš vrata (vmes med okenci in stranico)

  

- izmeriš notranji del in narediš še poličko za telefon - to je samo na pol prepognjen močan karton, ki ima ob straneh še nogice dol, da bolj drži (polička je tako in tako po želji, ni nujna, je pa luštno, da je lahko telefon na polički in ne na tleh) 

- poličko zalepiš v govorilnico z lepilno pištolo

 - naročiš malim, da pogrnejo po tleh časopis, jim daš barvo/e in debele čopiče in jih pustiš uživat:) Če si upate, jim dajte akrilne barve - sem bila zelo vesela, da sem se tako odločila, saj smo govorilnico morali nosit v šolo/vrtec v dežju in bi bila sicer čisto od rdeče temperke. Če imate več otrok, nujno prelijte barvo v več plastičnih kozarčkov, ker se ti ne razbijejo in ker ima tako vsak otrok svojega in se ne kregajom kje bo kozarček stal in kdo bo prvi not pomočil čopič;).

- ko se posuši, postaviš govorilnico v dnevno sobo/igralnico/otroško sobo in se javljaš na njihove telefonske klice:)

PS: mali so bili zelo veseli, da naša govorilnica ni bila čisto avtentična in ni nič smrdela po lulanju kot taprave:D. Če pa na vsak način hočete naredit čisto pravo kopijo, pa notri nalepite še porno revije in recite kakemu moškemu, da jo polula:D. Mi smo ta del spustili;).