Nekaj sem napisala že v odgovoru na komentar na Lego festival - poročilo, potem pa sem videla, da bo vsega skup z idejami, kako popestrit tak dogodek, čisto preveč, zato sem se odločila napisat kar objavo. Ker pač upanje umira zadnje in ker sem večna optimistka, mislim, da nekdo, ki se toliko potrudi, da naredi vse tiste hiše in ki se potem potrudi, da napiše dolg komentar, si pa mogoče želi kako idejo, kako zadevo približat tudi širši publiki z malimi lego navdušenci. Mogoče so dobronamerni znanci tudi imeli to v mislih, ko so avtorici hiš na lego festivalu pokazali moje poročilo, za katero so verjetno vedeli, da je ne bo ravno navdušilo.
Da sem iskrena, se ne bom opravičevala, to se mi zdi dobro, zato večina bere ta blog. Kar se tiče tega, da je namenjen vsem ljubiteljem lego kock, sem napisala to, kar še vedno mislim: to je razstava, ki je namenjana izključno gledanju in zato sem opozorila svoje virtualne prijatelje: da je samo za gledat in da ni kakega skupinskega delanja kake hudo zanimive reči. To je dejstvo, ne očitek. Velik del lego navdušencev pri tem odpade, ker večini malih otrok ni tako zelo zanimivo gledat hiš, ki jih je sicer nekdo res sestavljal mesecev, vendar je zanje to še vedno samo hiša, pa čeprav je podobna magistratu. Hišo znajo sestavit, to jih ne impresionira.
Mislim, da je glavni problem razlika med odraslimi lego navdušenci in starši z otroki, ki obožujejo lego kocke, ker je uporaba kock drugačna. Naredijo lahko sicer oboji enake stvari, vendar na drug način. Staršem recimo ni nič hudega, če se igrače umažejo (vsaj večini no, upam;) in se nam ne zdi nič bogokletnega fliknit kocke v stroj ali jih namočit, pa čeprav se zdrgnejo in se lahko pozna kaka risa. Otrokom samim je zanimivo, da lahko kaj delajo, samo gledat stvari, za katere si celo predstavljajo, kako so narejene, ni tako zelo zanimivo (tudi nama ne, sva še malo otroka;).
Verjetno je k nesporazumu precej prispevalo tudi ime - če bi bilo vabilo na rastavo, bi vedeli, kaj pričavkovat, festivali pa so navadno zmeraj interaktivni - na festivalih se pleše, poje, divja, nori, ustvarja, odvisno od tega, kakšen festival je, zmeraj pa je občinstvo zelo vključeno, nikoli ni to podobno rastavi.
Motilo nas je to, kar sem že napisala:
- da ni nič hands-on (ja, če prebrskate blog, boste videli, da smo kar redni gostje muzejev in galerij (po pravici povedano ne vem, koliko sem objavila, koliko pa še čaka, pišem, kadar imam ravno čas, ne gledam svojih statistik in 90% stvari pozabim objavit;), tako da ne vem, kolikokrat sem dejansko tu pisala o muzejih, ampak parkrat pa gotovo;). Zdaj imajo skoraj v vseh muzejih za otroke narejeno ogromno "hands-on" ali drugače interaktivnih dejavnosti (se priporočam za kak dober prevod tega izraza (hands-on in interaktivni), mi ni všeč, da se ne spomnim nič pametnega).
- V etnografskem muzeju imajo celo zgornje nadstropje abecedo od a do ž predmete, ki so jih uporabljali včasih in jih lahko še zdaj in naloge, ki jih moraš naredit, vsi mali uživajo, ne samo najini;).
- V mestnem muzeju imajo uniformo starega emonskega vojščaka, v katero lahko zlezejo mali nadebudneži (čelada, ščit in meč), pa šotorček, kjer so not stare igračke (ponaredki, seveda), v vsaki sobi je nekaj takega - kar je super, ker potem lahko odrasli pogledamo tiste stare predmete, ne pa samo lovimo mulce okoli;). Ko so razstavljali koliščarje, je bilo sploh super - otroci so dobili knjižice, ki so jih izpolnjevali (edina pomankljivost je bila, da niso meli kje pisat, ker je bilo not precej pisanja, risanja, itd... in tako so pač sedeli po tleh, mojih ni motilo, razen to, da je bila v prostorih tema in so težko brali;) Tudi pri stalnih zbirkah imajo tak sistem, otroci delajo odtis kovanca, tehtajo sol, veliko stvari se smejo in je zaželjeno, da se dotaknejo:) - seveda je označeno, kaj je kaj;). Na delavnicah likajo z likalnikom na oglje, perejo s perilnikom itd...
- V prirodoslovnem muzeju so šli še dlje in imajo ne samo take stvari za prijet, sestavit, potežkat, naredit, pa mizico iz debla in štampiljke tačke in en kup malih detajlov, ki res naredijo obisk zanimiv za tele male glavice... ampak tudi računalniške igre v zvezi s tem, kar je razstavljeno v sobi, kar je verjetno ciljano na šolarje, ki so na ta način verjetno najbolj navajeni. Ampak so zadeve zanimive, moja srednja (ki je najbolj tehno-navdušena članica te družinice) se ni mogla odlepit od teh ekranov. Tudi zato je njihova razstava Aurora dobila toliko priznanj, mislim, da celo mednarodnih.
- V šolskem muzeju naredijo celo učno uro in obiskovalci vseh starostih sedijo v klopeh in poslušajo hudo učiteljico:D. Staršno zabavno, tudi za tavelike otroke! Ko smo šli prvič, je bil Svit še dojenček in ker je nekaj jamral, sta šla z očijem ven (prej je seveda vprašal učiteljico, če dovoli njemu, da gre s sošolcem ven:D - celo huda učiteljica se je morala nasmejat:D), pa je bilo alfa samčku prav žal!
Toliko o muzejih, lahko dam še kak primer, ti so mi padli prvi na pamet, ker so res zelo dobro zamišljeni in vse pohvale kustosom, ki za to skrbijo:). Da se naredit bolj interaktivno, seveda pa so potem legice izpostavljene nečistim in neprevidnim obiskovalcem (mimogrede en nasvet za mamice: legice lahko operete v pralnem stroju, če jih date v vrečko za perilo:), to za strastne odrasle legoholike ne pride v poštev, ker se zrajsajo, ampak mamicam je pa to navadno vseeno;). Zato naredijo v muzejih tako, da žrtvujejo določene stvari - ponaredke, da se jih prešlata (na razstavi po emoni si se lahko celo odišavil z njihovimi mazili). Nalašč naredijo stvari za šlatat, skratka (čeprav so lastnina muzeja). Prepričana sem, da ko bodo ta model prevzele tudi galerije, bodo imele več obiska;). Nekatere (recimo narodna) se že nekaj trudijo v tej smeri (samo še niso niti približno blizu muzejem, se vidi, da je drug sektor tam zaposlen), nekatere (recimo moderna) pa dajo malim obiskovalcem jasno vedet, da niso zaželjeni (na srečo je tako, ker imajo v narodni navadno precej lepše stvari za najin okus;).
Druga stvar, ki me je motila, pa je bilo to,
- da za naše pojme ni bilo preveč izvirno. To je seveda stvar osebnega vrednotenja in jasno, da se ne strinjamo, kar ni nič narobe. Vseeno pa imamo vsi pravico do svojega mnenja, nama pač stvari tam niso bile uvau in tu ne morem nič. Zame je izvirno nekaj, česar se sama ne bi nikoli domislila ali pa da je narejeno na tak način. Hiše iz legic, čeprav lepe in velike pol metra, to niso. (Če to delajo otroci, ja, če delajo odrasli, pa ne.) Avto iz dveh setov tudi ne. Izvirne so stvari, ki so lahko čisto preproste, vendar imajo tisti aha učinek "kaka dobra ideja"!
Lahko pa zadeva niti ni tako zelo izvirna, vendar je tako hudimano dobro narejena, da ti čeljust dol pade - recimo kaki 3D portreti iz legokock znajo bit taki, samo kot primer, je veliko takih reči... Ampak na tem festivalu res pri najboljši volji nisem videla ničesar takega, pa smo šli kar nekajkrat okoli in si vse dobro ogledali, ker zelo težko priznam, da ni nič takega, vedno hočem kaj najt in to je bil zelo tipičen primer (vprašajte samčka, znam bit težka s tem "pa ziher je kaj, pa smo spregledali" in on "lubi, sprijazni se, pač ni, to je to, what you see is what you get". Včasih imam prav in se nekje res nekaj skriva, včasih ima pa on prav in tako je bilo v tem primeru;).
Ja, seveda so bile hiše sestavljene drugače kot na škatli, vendar dejansko hiše sestavit ni tako zelo težko oz. vsaj meni se ne zdi (je pa dolgotrajno)... Ni bilo neke zelo originalne ideje tam (za najine pojme, no, tudi tamali niso pri ničemer trznili, pa so sicer v vseh muzejih očarani - imam srečo, da jih res ni težko navdušit;).
Kaj sva pričakovala?
Kot sem že v "poročilu" napisala, bolj v stilu instructables - kjer navdušenci delajo svega i svašta iz lego kock in praviloma nikjer niso omenjeni seti, samo katere kocke rabiš:). Če bi bilo še kaj bolj odtrganega, še boljše. Nekatere od teh idej so sicer skoraj čez rob in gotovo nisem pričakovala želve z umetno lego nogo, ampak kakšno zanimivo zamisel nenavadne uporabe lego kock pa (kot je recimo obesek za ključe, ali stojalo za mobi pa se mi ne zdi preveč;). Nekaj, da rečeš: uvau, dobra ideja!
Pričakovala sem nekaj v stilu iz instructables, kar sem že omenila tam in tu večkrat. Kaj, da zazijaš, kako hudiča so pa to naredili! Tu nama je bilo čisto jasno, kako so kaj naredili... Ja, veliko dela, vendar nič takega, kar bi naju čisto potegnilo (otrok navadno tako ne potegne samo gledanje, če ni res neka zelo lepa/impresivna zadeva, tako zelo lepe pa legice same zase ipak niso;). Otroci lahko gledajo 3 ure skup, kako morje buta ob obalo, ampak mesta iz legokock pa navadno ne...
Potem bi bile dobrodošle kake fajn ideje za poskuse, kjer uporabiš lego kocke (ali vsaj lego možičke), tega smo doma že kar nekaj naredili, in vem da se da brez veliko prostora, brez kake hude mašinerije, je poceni, itd... Je pa zanimivo otrokom:). Tega sem recimo objavila, kjer je figurica sicer mislim da iz playmobila, ampak verjetno ni treba omenjat, da bi se dalo z lego figurico isto;).
Kaj vse bi se dalo naredit (brez strašnih finančih investicij)? Marsikaj, vendar mislim, da je to bolj za drugo publiko (otroke) ne za "odrasle lego navdušence", ki ne marajo, da se kocke umažejo, ker to dvoje ni združljivo... Vseeno nekaj idej, mogoče pa kdaj komu prav pridejo:)
- poskusi za otroke - tisto eno figurico ali par legokock bi verjetno kak navdušenec vseeno bil pripravljen žrtvovat, da se zamaže ali izgubi
- skupinska gradnja - kjer bi vsi skupaj gradili s kockami, ki pripadajo društvu (verjetno društvo lego kock ima kake svoje kocke?)
- lahko bi na forumu izvedli tekmovanje za najbolj izvirno uporabo legic (tudi če ni tehnično zahtevna) in potem najboljše pokazali na rastavi. Večina slik na forumu društva je sicer bolj običajnih, kaj se pa vseeno gotovo najde:).
- otroke in veliko odraslih bi verjetno navdušili mini robotki, ki bi pometali mini kuhinje, lupili pravo sadje itd... Take stvari na netu najdeš, kako se naredijo, vendar navadno rabiš precej kock in precej znanja, kar recimo večini staršev z malimi otroki ni dosegljivo, večini ljubiteljev legokock pa sem si predstavljala, da je (imate večinoma ogromno kock, da ste postavili vse mesto in ostale zadeve)...
- kakšne rahlo odbite zadeve ala tale predelana račka, sem skoraj prepričana, da bi znale navdušit večino malih obiskovalcev;)
- lahko bi naredili delavnico, kako se delajo animirani filmi s pomočjo lego junakov...
- lahko bi naredili takole mašinco, kjer bi vsak mali obiskovalec dobil bonbonček (ali rozino) na vhodu/izhodu.
Nekaj hudomušnega, nekaj zanimivega, nekaj, kar se premika, nekaj česar se lahko dotakneš - to so zadeve, ki bojo pritegnile otroke in tudi večino
staršev. Upam, da bo kdo našel kako dobro idejo, pa če bojo to lego navdušenci iz kocke.net ali pa starši malih navihancev, ki berejo ta blog.
Lepo se igrajte!
Ni komentarjev:
Objavite komentar