No, tole sem vam že nekaj časa dolžna - razstavo Emona v Mestnem muzeju v Ljubljani. Punci sta strašno uživali in vsekakor spet gremo, nekak se mi zdi, da še ta teden, ali 3. ali pa 7., ko imajo spet dan odprtih vrat:). Da vam malo naredim skomine:
Tole je oljenka, s karero so si svetili v antiki. In je presenetljivo podobna tistim, ki so jih otroci izdelovali na delavnici muzejske noči v Narodnem muzeju (več o tem še pride - enkrat:D).
Vedno me preseneti, kako malo se nekatere stvari spremenijo... Recimo ta "
šestila" oz. razmaki za merjenje razdalij na zemljevidih. Pred digitalizacijo se spomnim, da je prav enake uporabljal oče - ok, malo manj zarustane, sicer se pa niso bogvekaj razlikovali...
Podobno je s
sekirami - zgleda da bi kar pasale na štile iz Baubau-a:).
No, mali je praktično celo zadevo prespal, kar je imelo dobro stran, da sva si lahko tudi midva kaj v miru pogledala:)
Punci sta bili navdušeni nad
kotičkom za otroke - imajo ga pripravljenega v nekakšnem šotorčku, kjer so
igračke, kakršne so uporabljali mali Emončki.
Oči se je preizkusil v igranju grške oz. rimske komedije.
V eni sobi je
maketa cele Emone! Na tej sliki sicer ne izgleda prav impresivno, ampak ko vidiš, je pa prav zanimivo!
In Lejlin žalostni pogled, ker se je muzej že zapiral in smo morali ven... Nikakor se ni mogla ločit in vprašanje: "A pridemo spet?" je bilo cel dan na sporedu:). Ja, punci, seveda gremo spet, obljubim, da še letos, ok?
Ni komentarjev:
Objavite komentar