06 november 2014

Nova tla ali kako sem dobila kuhinjo nazaj

Pa jih imamo! Nova tla! Nikoli si nisem mislila, da si bom kdaj tako zelo želela tla:D. Ali pa estrih - sploh nisem vedela, kaj je to, kaj šele, da bi bil kdaj na spisku želja, potem pa nenadoma postane št. ena mojih materialističnih želja:D. Ampak estrih se je posušil (končno) in tla so položena in spet imam svojo kuhinjo in sem strašansko vesela in non stop kuham in pečem (še precej več pa bom, ko bo delal pomivalni stroj;).
 Takole so polagali tla...
 In takole so moji tamali firbcali...
 Boljše kot vsaka televizija:D.
 In že dobivam svoje velike omare, hehe:)
 Tada - nova tla in kuhinja!
 In druga stran...
 In posebej kuhinjski del s štedilnikom na plin:) Mojim ljuuuubim štedilnikom!!! Obožujem ta svoj stari Gorenjev štedilnik! Pečica točna, za razliko od tiste, s katero sem morala vmes delat, plin, ki ga lahko reguliraš v sekundi, ne pa da čakaš, da ti brada zraste, da se spremeni temperatura električne plošče... Trije plini, da lahko dejansko kaj skuhaš gor! Jupiiii!!!
In vsi moji strojčki (sladoledarja tu še ni, je prišel pa čez 2 minuti, čaka ga tisti prostor ob oknu:).

Pa pomivalni stroj? Jah, ko so polivali estrih, so malo premaknili njegov odtok, zato se trenutno s tem aquastopom ne da priklopit in sprašujem vsakega, ki blizu pride, kako bi to najenostavneje rešili... Druga cev je nekak najboljša rešitev, verjetno. Zdaj moram samo še prepričat nekoga, da to naredi, ker se bojim, da sama niti približno ne morem dovolj zategnit teh zadev, da ne bi vse curilo... Razmišljam o bojkotu kuhanja, hehe. Ker res SOVRAŽIM pomivat posodo na roke - celo otroštvo sem jo in to je bilo moje najbolj osovraženo delo! Ampak obljubljen mi je, hehe:)

3 komentarji:

Vijoličarka pravi ...

Pa spet imate - tla! He, he, v življenju se dostikrat zgodi, da si človek najbolj strastno želi prav stvari, za katere si nikoli ne bi mislil, da mu bodo pomembne. Tako imam jaz zelo čustvene odnose z marsikaterim gradbenim materialom, sploh pa s strojčki. Št.1 je pralni stroj.

Če prav vidim, ste dali Vinil Floor oziroma neko podobno znamko. Mogoče Expono? Če lahko zaupaš znamko in izkušje, se priporočam. Taka tla bom imela, ko bom velika. Glede na teoretične raziskave so super, nikogar pa ne poznam s praktičnimi izkušnjami.

Nova tla vsekakor naredijo prostor bolj eleganten in sodoben. Vzorec mi je ultra super všeč, morda pa za moj okus za mici pici preveč vlečejo na sivo oziroma na temno, možno je, da v živo deluje drugače. Posebej poudarjam, če slučajno v kakšnem kotu vesolja tiči kakšen Bog, naj bo jasno: ni treba poslati poplave ali kobilic, že prva tla bi lahko pustil pri miru, ta pa sploh.


Res fino, da ste zdaj v kolikor toliko normalnem stanju in lahko veselo pričakujem nadaljnji razvoj: roloje (ti me še prav posebej zanimajo), otok ...

Hm, a očetove police bodo šle lepo notri?

LP, Vijoličarka

veri pravi ...

Ja, pralni stroj je tudi fajn, ja:). Sem bila že parkrat brez njega, pa je nepogrešljiv! Ampak tudi pomivalni... Cot mamo ipak več kot posod:D in prat ni treba čisto vsak dan, pomivat pa po večkrat!

Vinil je znamke Decoria, če se ne motim:
http://www.kemoplast.si/TalneObloge/Opis/141/Decoria/971
iz Kemoplasta in jih moram res pohvalit! Njih oz. njihovega podizvajalca Andreja (če kdo rabi kontakt, naj pove) - mojstre spoznaš, ko kaj ne gre v redu... Ker pri temle bi si lahko komot tudi obrisal roke in rekel, da je pač kriva samo spodnja podlaga.

Praktične izkušnje: v tem letu se je super obnesel! Če ne bi bila tako prepričana, da je fajn, ne bi dala še enkrat istega:). Lahko gor polivaš, lahko na tleh slikaš z barvami in se vse da spravit dol brez nekega hudega truda (saj veš, da ne maram nič usranega pucat;) - vsaj iz prejšnjih tal, ki so bila popolnoma gladka, ta so majčkeno nahrapena in ti poročam čez kak mesec, ko bomo vse packarije sprobali v praksi;).

Dobra stran novih tal je to, da se na teh rjavosivi šekasti podlagi pa res ne vidi umazanija tako kot na tistem rumenem bambusu. In mala se ne more tako guncat, ker je zaradi hrapavosti bistveno težje premikat stole;). Ja, so preveč siva tudi za najin okus, vendar pa drugo, razen ena skoraj snežno bela, ni pasalo zraven. Pa dejansko niti ni take razlike z omaricami v temnini - večinoma pravijo, da je skoraj isto, jaz sem mal farbenblint in se vzdržujem kakih hudih komentarjev;).

Ja, vsekakor lepo prosim, ne mi več pošiljat raznih nadnaravnih bitij, da bi mi razturila karkoliže:D. Naju res ne moti:D.

Očetove police so šle lepo not, v iste luknje celo, je bil pa malo problem pri tistih omaricah s strojčki. Ampak smo poklicali našega monterja in je rekel, da jih komot malo odžagamo, hehe.

Je pa res, da bi bilo pa zdaj veliko lepše in bolj stajliš, če bi bile police, miza in stoli, beli. NO, mogoče se kdaj spraviva prebarvat:). Ampak ne prav kmalu, je še precej drugih reči prej na vrsti, zdaj bo kuhinja malo počakala, ker taka kot je, funkcionira (razen pomivalnega, ampak to naj bi se spremenilo že dane:)).

Vijoličarka pravi ...

Hvala za tole Decorio, je že v arhivih. Enkrat nekaj takega bo in to povsod, ker jaz ne mislim več parketa mazat in lukenj notri gledat. Tale material je super zadeva in v zadnjih nekaj letih se je njegova uporaba zelo razširila.

Ja, vnaprej me je 'groza', kako bodo police in miza zdaj barvno ven tolkle (ne znam dodati smeška).

Nič, mize in stolov se ti ne splača barvati, ker jh boste itak v parih letih uničili, a če bodo kakšen obisk oči bolele, jim pa oči prevežite (potem se greste lahko še mimogrede slepe miši ali pa tako kot pri Ramsayu - ugani katero hrano poskušaš...)

Police so pa menda iz iverala, če se ne motim in to zna biti škatljivo za baravati, sploh če misliš površine še precej uporabljati. Mogoče bi bil efekt, če bi prebarvali samo sprednji del, notri pa pustili police pri miru.

Upam da boš tudi s pomivalnim strojem uspešno uredila.

LP, Vijoličarka