sobota, 03. maj 2014

Prvomajski naravni kotiček

O naravnem kotičku sem že pisala (naravni kotiček alias naravna mizica alias mizica letnih časov, ampak nam je še vedno najbolj všeč naravni kotiček, ker je res tak mali kotiček, ni mizica, ampak v bistvu pručka:D v kotičku med omaro in steno na hodniku). Waldorfski vrtci imajo velike in precej elaborirane verzije, naš doma pa je majhen in pogosto zelo enostaven, vendar vsekakor služi svojemu namenu:). Punčki ga obožujeta! Tudi mali ga ima rad, vendar - razstavljenega:D. Oz. ga rad razstavlja:). Ampak ker sem trdno prepričana, da so te stvari za otroke, vztrajam pri tem, da je na njihovi višini, pa čeprav ga včasih tudi večkrat na dan razstavijo in sestavijo:). Saj za to je, ne? Ok, originalno naj se s temi stvarmi, ki so gor, ne bi igrali, ampak... kdo nas pa gleda doma?;) Mi smo brezupni primer - niti waldorfskih pravil (ki so znani po tem, da jih imajo malo) se ne moremo držat:D. Ampak vsak po svoje ptiček poje oz. razstavlja;).
 Ker smo s puncama naredile mlaj za prvomajsko rajanje, se mi je zdelo, da bi jima bilo všeč, če bi ju zjutraj za prvega maja pričakal takle kotiček. Ker take male reči naredijo taka velika veselja, vsaj pri mojih malih:). Mini mlaj je še enostavneje naredit kot velikega - potrebujete:

- tenke pentlje (cca pol cm širine), različnih živih barv
- lepilo ali žebljiček za papir (za na plutasto tablo, recimo), pač nekaj, s čimer boste pentlje prepričali, da ostanejo na enem koncu pritrjene na palčko
- eno (leseno) palčko - v bistvu ni treba, da je lesena, so pa lepe:), lahko uporabite tudi kitajske palčke za jest, če nimate drugega
- nekaj za podstavek (jaz sem uporabila kar prazen tulec od pentlje:), lahko bi bil pa kos lesa z izvrtano luknjo ali par kamenčkov (ura je bila 2 ponoči in se mi ni dalo it dol ponje;).
 Podlago sem prekrila s svetlo zelenimi paprinatimi prtički, ki so ostali od mojega zagovora (hehe, vsaka stvar prav pride:D), še lepše pa bi bilo s kako zeleno svilo ali drugo tkanino. Namestila sem škratkom pentlje v namišljene roke, ki jih skrivajo pod ogrinjali in jih postavila v krog okoli mlaja. Škratki so še od ne vem, kdaj, davno narejeni iz lesenih osnov in filca (poceni igrača:), zelo ljubljeni in oguljeni, ampak se presenetljivo dobro držijo:).
 Na vrh paličice sem navila mini papirnate rožice, da ga krasijo kot se za pravi mlaj spodobi:).
Namesto škratkov bi seveda lahko plesale okoli mlaja vile ali mini punčke, cvetlični otroci ali karkoli luškanega in malega, tudi živalce, magari lego figurice ali plastične živali iz raznih setov:). Naredite si po svoje, zadeva res ni komplicirana, punci pa sta bili navdušeni! Z njunimi besedami: "najlepši naravni kotiček, kar sta jih videli", haha - otroci res niso zbirčni/zahtevni:D.

2 komentarja:

kalyani pravi ...

Kaj pa otroci delajo s tem, mislim kako se to igra?

veri pravi ...

Naravni kotički: ponekod imajo pravia, da se to samo gleda in samo mame/vzgojiteljice postavljajo, ponekod postavijo skupaj z otroki, potem se pa samo gleda, ponekod lahko vzamejo dol, ampak morajo dat na koncu na isto mesto nazaj, pri nas pa seveda ni nobenih pravil:D. Vsak po svoje;).

Otroci pri nas potem te škratke prestavljajo, nosijo okoli, jih dajejo nazaj gor, kamor jim paše, nosijo stvari iz narave in delajo svakojake nenaravne stvari (recimo iz papirja, škatlic in selotejpa) za v ta kotiček...

Nekaterim bi se ob tem zdelo, da se izgubi namen, meni se zdi, da se ne, edino malo podivja včasih:D. Karkoli deluje, je fajn:). Nekaterim dela to, da je to kot en mini oltar naravi, ki se ga ne tika, pri nas se v naravo posega, pa nam to dela. Poizkusite, kakšen sistem vam paše:).