Sneženi sladoled! To sem si izmislila, ko sem bila stara toliko kot tale nasmejana punčka na sliki. In takrat so se mi vsi smejali, da to pa že ne bi bilo dobro in nikogar nisem uspela prepričat, da bi poizkusil naredit to čudo z mano.
In sem si obljubila, da "ko bom velika", ga bom pa poizkusila naredit! In potem sem postala velika in tega sploh nisem opazila... No, potem sem dobila otroke in se naenkrat zavedla: "Ej, zdaj sem pa velika in lahko delam vse tiste neumnosti, ki jih nisem mogla, ko sem bila mala!":D
Moji punci nista mogli verjet in razumet, da nihče ni hotel delat sneženega sladoleda z menoj in da se jim je zdela neumna ideja, ker po njuno je vendar jasno, da je to krasna ideja:D. No, lepo, da se vsaj 4-5 letni otroci strinjajo z mano, očitno smo na nivoju;).
In smo se ga lotile: ko sem prišla po punci na telovadbo, je prav lepo snežilo in ker se za snežni sladoled potreben svež sneg (beri: nepolulan, neumazan, čist in deviški, kot bi rekel dedi:), je kar klical po tem, da ga uporabimo. Zato sem prinesla s seboj ta pisker (ne bi o tem, kako je to izgledalo v garderobi, verjetno so vsi mislili, da sem čisto prifliknjena:D) in malidve sta bili navdušeni (vsakič znova me preseneti, kako zelo malo rabijo!)
Nabrale smo najbolj svež in lep sneg, ki ni bil tik ob cesti (mamin pogoj:D) in ga prinesle domov, da ga je lahko poizkusil tudi bratec. Potem smo hitro zmešale sneg s sirupom: puncama je bil najljubši metin, očiju pa kokosov. Uporabile smo brezalkoholne sirupe za aromatiziranje peciva, krem in koktejlov, ker smo to pač imeli doma, šlo bi pa gotovo tudi z navadnim sirupom za sok za razredčit, samo da tega res nikoli nimamo.
Če se vam zdi tak sladoled brezveze in da nima nič okusa, to ni čisto res: ti sirupi so kar močni in kar dajo okus. Kar se brezveznosti tiče - vprašajte otroke, hehe. Redkokateri bo sneženi sladoled opisal tako;). Sploh če ga servirate v kornetih:). Pa ker vem, da se gotovo najde kdo, ki bo imel vseeno pomisleke: tak sladoled jejo skoraj povsod v tropih - ker nimajo snega, ga nastrgajo iz bloka ledu. Ostružke (po domače sneg) zberejo v škrniclje, prelijejo s sirupom in to je to. Tam nisva poizusila, ker tista voda seveda ni prekuhana (kasneje pa sva pila reko, ampak pustimo detajle:D, temu se reče "različna terminologija" pitne vode domačinov in prišlekov:D), ampak izgledalo je njamsi (res pa je, da sva bila zelo lačna in žejna;))
Punci še zdaj ne moreta verjet, da babici ne bi bili pripravljeni poizkusit tele zadeve... Sta rekli, da ju bosta vprašali:D. Izvolita, dragi moji, hehe, obilo uspeha vama želim:D.
No, ko smo pojedli sneženi sladoled, pa smo naredili še en sneg - iz beljakov, za vaflje:)
Ti so pa malemu precej bolj všeč kot sneg:)
5 komentarjev:
A lahko enkrat objavis recept za vaflje prosim?
Na tem blogu pa najdem same dobre ideje za odštekane stvari, ki jih lahko počnem z malim pobom (oziroma jih bom še lahko počela)! Hvala...
Vedno navdihujoč blog, ampak tokrat pa moram res komentirati: zakon ideja! Si bom dala v opomnik za naslednje leto, ko bo naša tamala že večja in bo imelo smisel.
Mogoče tale babi, ki ni hotela tega delat niti ni bila tako antiempatična, temveč le malo bolj preudarna. Verjetno ga ni med nami, ki v otroštvu ni nesel v usta zasneženo rokavico oz. tisto kar se je ujelo na njej.Tudi jaz,vse do takrat, ko so mojo sestro urgentno odpeljali v bolnico s hudo infekcijo jeter oz. zlatenico, ki jo je staknila od tega , ko je veselo papcala sneg,ki tudi ni bil polulan in vidno umazan ( saj takega tudi otroci ne dajejo v usta)in prav tako sveže zapadel in puhast.Bila je tri tedne v karanteni. Nikoli ne bom pozabila, kako jih je moja mama takrat slišala od zdravnika, ki je bil naravnost zgrožen. Ja, res je marsikaj zabavno, vendar ni nujno tudi pametno in primerno.
Blog mi je sicer zanimiv, vendar vsega na prvo žogo pa tudi ne bi počela.
Umazan sneg je nevaren, ja. Tudi umazane rokavice so zelo nevarne. Svežezapadel pa je ravno toliko nevaren kot dež, ko pada iz neba - torej če nas ne skrbi, če otroci "ustima hvataju kapi kiše", če si sposodim verz (Zabranjeno pušenje;), ni sneg nič bolj nevaren (razen da je mrzel in ni fajn, da bi ga razgreti jedli).
Bolj je problem to, kar se nabere na rokavici, s katero otroci prej brodijo po marsičem drugem, delajo kepe s snegom, kjer je že marsikaj hodilo,... in se dotikajo še maričesa, ne samo snega.
Tudi mi smo kot otroci vsi jedli sneg in v bistvu ne poznam niti enega otroka, ki tega ne bi poizkušal. Zato sem se s puncama zmenila, da ga lahko poizkusita, kadar sem zraven in se prej zmenimo, katerega (da je res čist, torej takrat ko sneži in da ga ne jemljeta s tal). S tem sem svojo tamalo upornico uspela prepričat, da ga ne jemlje kar tako, za našimi hrbti.
Možno je sicer vse, tudi da se sneg okuži na poti iz neba do dol, vendar je to res zelo zelo malo verjetno. Veliko verjetneje je, da otroci zbolijo zato, ker ližejo rokavico, ko na hitro skrivajo svoje početje pred starši;). Če pa s čistimi rokami/posodo zajameš pravkar zapadel sneg in ne iz tal, pa je tam zelo malo nevarnih bakterij in virusov - tako biološko gledano, jih je na eni kljuki glih 1000x več. Pa otroci vseeno včasih dajo roke v usta potem, ko odprejo kakšna vrata.
Nevarno je marsikaj, tudi to, da otroci jejo lučko ali liziko stoje oz. med hojo (če se spotakne, mu/ji lahko palčka prebode nebo in se zarine v možgane)... Pa se to večini staršev ne zdi tako sporno. Tudi mini od kulija je zelo strupena, če pride v oko, lahko oslepiš. Vseeno dajemo svojim otrokom tudi kulije na razpolago...
Vsak po svoje ptiček poje;). Vsak starš si naredi svojo lestvico, kaj mu je sprejemljivo in kaj ne, navadno smo bolj pogumni na področjih, ki jih boljše poznamo (zame je to biologija, torej to, kje je lahko kaj živega;)).
Kar se pa babi in njene preudarnosti tiče pa... hehe, no, ona je bila še za tedanje bolj na izi čase zelo na izi:). Sama si niti približno ne upam toliko pustit svojim otrokom;). Samo ni ravno tip za take hece kot je sneženi sladoled;).
Objavite komentar