Ko sem brskala med fotkami, kaj moram še objavit iz zadnjega časa, sem naletela na tole. Tega nisem delala jaz; ne kuhala, ne okraševala hrane. To so si naredili otroci enkrat za kosilo, med počitnicami, ko so bili sami doma... Nihče jim ni niti mogel pomagat, ker so bili dobesedno sami doma... Tudi slikali so sami...
Skuhal je mali, čisto sam! Pire krompir, kislo smetano...
Takole so si postregli in kar je ostalo, je lepo pripravljeno na mizi počakalo še naju! Midva sicer nisva bila najbolj navdušena nad mokro hrano v lesenih posodah, ampk izgleda pa kul, priznam!
Da pa ne bo vse "pinterest-like", "instagram-fake" in "facebook-worty" ali kakorkoli že rečejo zdaj (nisem na tekočem z vsemi temi omrežji in izrazi;), še reala na drugi strani iste sobe... Miza prekrasna, izgleda kot da smo neki fensi šmensi minimalisti... Na drugi strani pa vidiš našo temno "hrčkasto" stran...
Ampak lej, ne moreš imet vsega... Eno po eno. Zdaj si znajo naredit kosilo, nekoč bojo "znali" še pospravit za sabo:D. Upam... Srčno upam, hehe. Navsezadnje je bolj važno, da ne bojo lačni, kot da bojo urejeni... Prioritete...
To sem slikala samo zato, da se ne bi kaka mama zasekirala, kako imamo pa mi vse tipitopi, pri njih pa takole izgleda - pri nas tudi;). Ker navadno res slikamo tiste lepe stvari (te slike zgoraj so slikali sicer kar tamali), take razmetije pa si nobena ne želi ohranit v večnem spominu in zato tale kup ne kliče ravno po tem, da bi izvlekli foto in zadevo ovekovečili;). Ampak je prav, da pokažemo oboje... Ker je oboje del življenja. In ker tako vsi vemo, da smo na istem. Imamo fajn otroke, ki imajo svoje napakice... in se kregamo in se imamo radi... In se deremo in se lupčkamo in stiskamo...
Uživaje vsi skupaj, na dopustu ali doma!
Ni komentarjev:
Objavite komentar