torek, 12. julij 2016

London - 2. dan

Naslednji dan nam je dopoldne še veljala karta za bus (velja 24 ur, če bo kdo šel, kar je zelo praktično!) in smo to seveda izkoristili in se zapeljali do kitajske četrti:
spet smo gledali njihove strehe z milijonom dimnikov (to je zato, ker so včasih imeli v vsaki sobi svoj kamin in posledično toliko dimnikov):
 
Našli smo njihov značilni poštni nabiralnik:
 Se sprehodili čez nekaj parkov (londonski parki so res vredni obiska! Lepa narava in prijazni ljudje):
Obiskalki smo tudi v največjo 6 nadstropno trgovino igrač, kjer smo našli igračko - globokomorsko ribo z lučko, tisto, v katero je bil našemljen oči za pusta lani! In seveda si je vsak lahko izbral eno:) - samo otroci, oči je ostal brez te ribe, ni nič jokal:D.
 Videli smo smešne kraljičine "stražarje" - narekovaji so zato, ker so oni tam samo zaradi lepšega - stražijo v resnici gospodje z brzostrelkami, ki so par korakov stran:D
Ko sva videla to steno, si nisva mogla kaj, da ne bi posnela ene "rock naslovnice", kjer so bili najini otroci na smrt utrujeni, ki, kot vidite, z dušo in telesom, besedami in mimiko razlagajo, da ne morejo narediti niti koraka več...:
In glej ta čudež! Ko smo končno prispeli spet do parka, samo čez cesto, so ti božčki oživeli in očitno dobili neko adrenalinsko injekcijo, ker so se potem podili po njem še 1 uro, plezali po drevesih, tekali sem in tja, se skrivali pod drugimi drevesi in v grmovju...
Skratka - utrujenost je očitno zelo relativna oz. lahko izgine ob pogledu na tako drevo:)... V naslednjem parku smo hranili papige in o utrujenosti sploh ni bilo niti sledu:) Pri otrocih, se razume;).
Mimogrede: to je najsevernejša divja populacija papig (sem so jih kakopak prinesli ljudje, vendar so sedaj divje v naravi - čeprav jih izgleda redno hranijo:)
In ko smo pozno popoldne prispeli na igrišče v spomin princesi Diani, je to spet delovalo na najine male kot hudo poživilo:). Ampak več o tem prihodnjič, ker je to otroški blog in si to igrišče res zasluži posebno pozornost:)

Ni komentarjev: