Prvič v šolo

Malo z zamudo, ampak od srca (me je spet zezala picasa, jo imam na sumu, da se na to mašino ne more več posodobit): najina najljubša temnolaska je šla letos kot ostali 20.000 (ali koliko že) otrok PRVIČ V ŠOLO. OK, res jih je veliko, ampak za vsakega od njih je bilo to nekaj posebnega in prvič:) Želim si, da bi lahko bila bolj prisotna, da bi izvedla še tisti mali milijon idej, kako ji naredit ta dan (in prihodnje) lepe, tega pa nepozabnega, vendar smo septembra lovili svoj rep vsi po vrsti, tako da sem poizkusila naredit najboljše, kar se je pač dalo.

Kot si je želela, je dobila svojo oblekico za prvi dan šole - tako, da se lahko v njej vrti:) - je bila precej specifična v svojih željah: špageti naramnice in pisana, iz kvadratkov in da se feeejst vrti (to pomeni popolni krog, to pomeni zeloooo veliko kvadratkov za šivat:D). To je že v bistvu tradicija, ker jih dobijo vedno po počitnicah za 1. dan vrtca, ampak za 1. dan šole si je lahko izbrala res kakršnokoli in seveda mala ima domišljijo in si je zbrala tako pisano, da se fajn vrti... Patchwork po domače;) No, vrti se res lepo, mala je bila zelo zadovoljna:).

Jasno je bilo, da bom šla zraven na njen prvi šolski dan, oči pa je še 2 tedna prej govoril, kako je čisto dovolj, če gre en od naju (torej jaz, ki si itak želim it) in da njemu niti ni, da se mu ne da tam viset. No, potem ko se je pa dan približeval, pa je oči ugotavljal, da si v bistvu sam zaradi sebe želi bit zraven:). In sva šla oba, kar je bilo po moje prav fajn, ker naju imajo otroci redko oba samo zase. Kasneje je "priznal", da bi mu bilo žal, če ne bi šel... Ipak samo enkrat vidiš prvič svojega otroka z rutko okoli vratu:) Vem, da si vsi starši ne morejo privoščit tega, da bi šla oba, ampak če si lahko - toplo priporočam:).

Potem je šel oči v službo, midve pa v slašičarno na tortico in sladoled. To, da je imela v tistem res nagužvanem času 2 uri samo z mami, mislim, da ji je pomenilo več kot vse ostalo, vsaj po njenem pripovedovanju sodeč... Saj gre na boljše;). Ampak tista tortica takrat je bila super: se ni mogla odločit, ali bi tortico ali sladoled in vprašala, če lahko oboje. Ker je prvi šolski dan - ja, lahko, seveda:).

V bistvu si je potem izbrala ježka - in v Kresnički, kamor sva šli, imajo celo to prijazno navado, da so na prvi šolski dan ježki za prvošolčke gratis:). Od vseh mogočih dobrih sladoledov, si je izbrala seveda smrkca:) - ki ni ravno najboljši (priporočam temno čokolado z malino). Ampak zgleda pa lepo Smrkec, ki je tudi za pojest - potiskan oblat. Mimogrede: ko sem čez slab mesec peljala v slaščičarno še njeno sestrico, ki je imela malo krizo zaradi natrpanosti najinih urnikov, novega vrtca itd... si je izbrala seveda isto - smrkca. Samo da njej je bil pa všeč in ga je zmazala:). 

PS: če vidite, da se vam otrok sesuva oz. da se bo sesul ali začel sesuvat, ker je pač kaj stresnega v vašem življenju, ker nimate dovolj časa ali zaradi česarkoli pač, to vedno dela: ne, ne mislim tortice, mislim ČAS, ki ga imate SAMO zanj, tako ekstra, posebej, takrat ko ga sicer ne bi bilo. Pri multimamah (2 ali več otrok) je to že katerikoli čas, ki ga ima mama samo zanj, pri edinčkih pa morate bit bolj iznajdljivi - recimo pridete enkrat prej ponj v vrtec/šolo in gresta nekam skup za 2 uri. Otroci so po takem tretmaju čisto prerojeni:). Rezultat zagotovljen! 

Da prvošolček izbira izlet, pa se je domislil moj najljubši alfa samček (aka oči;). Obema se zdi to krasna ideja in jo bova vpeljala v tradicijo (pri treh je že lahko tradicija, a ne?;). Še ena fajn ideja za prvi šolski dan (za vsa leta) pa prihaja iz primorske: tam en fajn oči (alfa in omega od moje zelo ljube prijateljice:) da vsako leto svojemu sinu v puščico eno malo presenečenje na prvi šolski dan - luštno oblikovano radirko, kak hud svinčnik,... Molto simpatico:)

No, moja prvošolkica je imela še vse novo, tako da je bilo vse v puščici uvau:). Sem pa že spravila idejo za naslednje leto. Pa razmišljava tudi, da bi vsako leto šli kam za 1. septembra (oz. 2. ali 3., pač prvi ponedeljek v septembru, ko se začne šola). Tokrat si je izbrala Lumpi park. Dete ni prav zahtevno, ja vem, mava srečo, se velikokrat zahvalim za to:). Sva ji dala kar pester nabor, ampak ona si je izbrala nekaj pred domačim pragom:D. Tudi prav:).

Imeli smo se res fajn, igrala so bila suha, punci itak navdušeni, mali pa je tudi stestiral vse, kar NI namenjeno otrokom:D. In poizkušal hodit v sestrinih čevljih... No, če boš, sinko moj, misim, da ti bo v šoli kar dobro šlo... Ampak nekak se mi en majčkeno zdi, da si ti en drugačen karakter;). No, bomo videli, pustimo se presenetit:). Ampak si ga res ne predstavljam, kako marljivo riše v zvezek še tri manjkajoče črte, ki jih je pozabil narisat v šoli:D. Veliiiko lažje si ga predstavljam, kako rukne torbo v predsobi v en kot in zdirja ven:).

In končno ena slikica, kjer so gor vsi:) Tole je seveda največja zabava v parku, vsaj za moje vodoljube:)

Po pravici povedano - ne vem, kdo je najbolj užival... Bi si pa upala stavit na y kromosom, čeprav punci obožujeta tole vožnjo s čolnički...

Mimogrede: enkrat sem brala, da je to, kako dobro se otroci razumejo kot odrasli, odvisno predvsem od tega, koliko so se kot otroci skup zabavali, ne od tega, koliko so si različni karakterji, razlike v letih ipd... (vpliva pa lahko to dvoje na to, koliko se skup zabavajo, to pa verjamem). Ampak da nima veze, če so si kot otroci ves čas v laseh, samo da se tudi veliko zabavajo skup, oz. da se zabavajo več kot kregajo (če se da;).

Zato je fajn, če starši najdemo kakšne zadeve, kjer vsi naši otroci uživajo - tamali in taveliki in če lahko uživajo skup, še toliko boljše... Včasih je to lahko malo težje, če imate zelo različno stare otroke... Ampak se da, da vsi uživajo, vsak po svoje, hehe... Srednja nagajivka, vedno iznajde kak svoj način, ki navadno zahteva nenormalno gibčnost in spretnost - tokrat je nisem ujela v pravem trenutku (to je težko, ker je to res trenutek, ki se ves čas spreminja;), ko je ravno naredila nekaj, kar je še nejbolj sličilo na kobro iz joge ...

Zvečer pri večerji je bilo luštno poslušat njuno čeblanje in mislim, da je bil namen dosežen: imeli so lep dan:). Včasih sicer za to ne rabiš ama čisto nič (zadnjič sem jih peljala v botanični in je bilo uvau - pa tja gremo velikokrat, ampak zdaj že en čas nismo šli in še par fajn stvari se je zgodilo - več o tem kdaj drugič). Skratka - splača se, otroci ti vedno vrnejo:)

Prvi šolski dan se je končal in naslednji dan je šlo zares: z rutko in težko torbo na ramenih. 

Jap, takole to izgleda:). Ne, saj tako nabasana je bila samo prvi dan, zdaj nosijo samo tiste 3 zvezke, kjer so kaj pisali, pa še to samo ob pon. v šolo in ob petkih domov - fajn ureditev:). Ampak niti pod razno mi pa ni pustila, da bi ji pomagala nosit. Ves čas poslušam nerganje, kako starši nosijo otrokom torbe in vsakič se vprašam, kako hudiča dosežeš, da ti otrok to pusti? Mislim, tale torba je bila res težka in parkirali sva kar daleč, pa ni šans, da bi mi pustila, da jo taknem - njena torba, ona nesla, it's a matter of honour:D. Sem ugotovila, da drži pregovor: "Boljše zlomljena noga kot zlomljen duh" in sem jo pustila na miru, da je ponosno sama nosila:).

Kako pa ste vi preživeli prvi šolski dan? Zbiram ideje, imam še 2x reprizo, hehe.