sobota, 08. junij 2013

Sistem "pusti naju spati"

Že zadnjič sem razlagala sistem "pusti naju spati", ki pri nas vključuje hrano (itak:D) in igrico za punci - oboje ju čaka na kuhinjski mizi, ko se zbudita v soboto ali nedeljo. To ni vsak vikend (sploh ker smo ob sobotah hodile na lutke), ampak sem pa tja pa paše, sploh če mali žura (kar pa je skoraj vsak vikend, pa tudi med tednom:D). Hrana je pri nas nujna, ker je prva stvar, ko se tamala zbudi, da pride povedat, da je lačna in je čudovito, če ji lahko v polsnu odvrneš, da jo čaka hrana v kuhinji in odcaplja jest - sploh je čudovito, če pri tem ne zbudi svojega bratca:) Pa itak pravijo, da je zdravo jest zajtrk in to ne čez par ur, ampak ko vstaneš (tega nisem mogla nikoli, dokler nisem začela dojit, od takrat pa komot zjutraj zmažem tudi kaj konkretnega - je pa res, da že skoraj 7 let dojim ali sem noseča ali oboje hkrati:D)
Ampak nazaj k sistemu "pusti naju spati", kako to deluje? Zgleda zadeva tako, da pripraviš nekaj za jest (recimo makovko in jo pokriješ s prtičkom, da se ne izsuši), ali pa oprano jabolko in zraven tisto rezalo za jabolka (to potem dlje traja in imaš dalj časa mir:) ali kako malo sladkarijico, če smo ravno kaj spekli (recimo kake rogljičke ali mafine ali kaj podobnega). Na morju sem jima pripravila domače kruhke, ki sem jih napekla in zamrznila, potem pa vsak večer dala dva ven zanju (slika zgoraj). Lahko ne komplicirate sploh nič in date na mizo neko sadje, ki se olupi, pa je. Navadno postavim stvari na leseno desko, ker je lepa in ker se ne razbije:) (se nama je namreč že zgodilo, da sva morala vstat zato, ker sta razbili krožnik, na katerem je bila hrana:D). Če se prejšnij dan zmenite, lahko pripraviš tudi kaj hladnega in postaviš v hladilnik na najnižjo polico (oz. tisto, ki jo otroci še dosežejo).
Zraven pa pripraviš še kako igrico. Lahko se znajdete kar s kakimi sestavljankami (klasičnih družabnih iger ne priporočam, ker vas bojo ali prišli zbudit, da se igrajte zraven ali pa se bojo v roku 10 min. skregali in boste morali vstat zato, ker bojo preglasni, da bi lahko v miru drnjohali;), ali date na mizo kar liste ali pobarvanko in barvice (ja, vem, pobarvanke so strup za otroke:D, ma če bojo 1x na mesec barvali, jih ne bo konec, se pa vsakemu otroku splača met spočite starše;).
Lahko pa zadeve malo bolj zakomplicirate in pripravite vsakič kako novo igrico iz raznih enostavnih materialov, to je navadno otrokom še bolj všeč (beri: dajo dalj časa mir in lahko dalj časa spiš:). Moja najljubša temnolaska je recimo nora na raznorazne "nalogice", sploh so ji všeč zadeve, ki jih najdem na raznih homeschooling blogih, najrajši pa ima, če ji sama nekaj sestavim (narišem in napišem, glej drugo sliko). Tamala pa ima rajši bolj otipljive zadeve, kot je recimo tale skrivnostna škatla s škratki (zadnja slika). Lahko pripravite za vsakega otroka posebej, sama navadno ne kompliciram (ne morete verjet, a ne?:D) in pripravim obema eno reč, pa pač enkrat nekaj, kar je eni bolj, drugič pa to, kar je drugi ljubše.

Upam, da vam bo sistem dobro delal. In četudi zaradi mlajših ne morete dalj časa spat, včasih paše če ne drugega vsaj v miru podojit dojenčka;). Otroci imajo namreč zjutraj ogromno energije (vsaj moji), odrasli pa ne nujno (vsaj ne midva, nisva jutranja človeka)... In to je en tak fajn "bypass";).

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

mam vprašanje: kaj je s pobarvankami? In zakaj so strup? Ker nimam pojma o tem- sploh je ravno obratno... moj res NE MARA barvat in ga skor podkupujem da pobarva kakšno slikico.... Reševanje nalog ga pa res veseli, ampak ne zna brat kar pomeni nič spanja ker bo mami/ati brala kaj mora narest... :(

Anonimni pravi ...

Barvanke niso strup,če veš s kakšnim ciljem jih ponudiš otroku. Če mu jih ponudiš zato, da se nauči natančnosti, orientacije na ravnini in barvanja do črte- so super stvar.Če jih ponudiš zato, da utrjuješ in razvijaš vtrajnost in po domače ledr zic- so super stvar. Če jih ponudiš v kompletu z že pobarvanim istim motivom, ki je kot model, ki se ga mora otrok držati pri barvanju, je to za urjenje natančnosti, ločevanje barv, zapomnitve barv in barvnih odtenkov- super stvar. Če ponudiš otroku pobarvanko in če to rad počne in če posledično lahko ti in malo dete malo dlje poležita, je to super stvar na kvadrat :).... Ni pa seveda super stvar, če hočeš pri otroku tisti trenutek vzpodbujat ustvarjalnost, inovativnost...tega se pri barvanju ne da preveč, ker se pač mora otrok držati nekih okvirjev , nekih pravil. V takem primeru pa je morda bolje, da mu daš v roke prazen list in postaviš pred njega barvice- tu pa se gremo ustvarjalnost bolj zares.

veri pravi ...

Nekatere vzg. in psihologi so zelo proti pobarvankam, ker baje z njimi otroku v podzavest vžigamo like, ki so seveda večinoma neki komercialni liki iz tvja,itd... (če nista to moji revčki, ki morata barvat moje stare pobarvanke z zajčki:D, ker so tudi moji starši vedeli za te teorije in tudi pri nas niso glih spodbujali pobarvank,tako da jih je še nekaj nedotaknjenih:D) in s tem ko barvajo in gledajo dalj časa tisti lik, ga ponotranjajo, kar predstavlja (recimo pasivna lepa princeska), kar ni nujno prav visoko na naši vrednostni lestvici.

Temu se da izognit s tem, da otroku narišeš sam nekaj , pa potem tisto pobarva. Lahko si tudi izmenjujeta: en nariše, drugi pobarva (starš in otrok ali dva otroka) in obratno. Ali da mu daš za barvat razne obrise iz narave (žužke, itd...) Ali pa da mu daš za barvat stare pobarvanke iz bivše juge:D.

Drug problem pa je to, kar je že anonimna 2 omenila (punce, dejte se kako podpisat, da bo lažje:D), da pobarvanke ne spodbujajo ravno domišljije in je risanje boljše. Res pa je, da se pri nas to ne izključuje, ker rišeta res radi, tako da ni problem, da bi zato imeli premalo likovnega izražanja. Če pa imate otroka, ki ni ravno naklonjen risanju, potem mogoče tisti čas, ko je sposoben sedet za papirjem, res rajši izkoristite bolj ustvarjalno kot s pobarvankami;).

Risanje na papir brez okvirov je super stvar, samo pri nas to ne šteje kot pripravljena igrica, ker imata barvice, flukije, itd... in šmir papir vedno na dosegu, v svoji ustvarjalni košarici (in temu primerno imamo vedno po tleh narezane koščke papirja in počečkane stene:D) in lahko vzameta kadarkoli (in tudi včasih dejansko to naredita in zjutraj rišeta:) - problem je samo v tem, da nama potem to nujno prineseta takoj pokazat in razlagata vse do zadnje pike, kaj je gor in seveda ti potem ode spanac:D.

Če pa hočete spodbudit svobodno umetnniško izražanje , pa pustite otrokom čečkat po kakih neobičajnih prostorih: recimo na hladilnik. Če jim date v roke piši-briši flukije in jih spustite nad hladilnik, bodo neskončno srečni:). Pa še obriše se lahko. MI imamo zmenjeno, da lahko vedno rišeta gor, samo potem morata zbrisat. Se še kar držita:) Samo mali se ne... Ampak imam rajši rahlo zeleno toniran hladilnik in srečne otroke, hehe.