Zadnjič smo morali neplanirano na vrat na nos k zdravnici, ker je mali zbolen, punci pa sta bili zdravi in polni energije skakali po čakalnici... In med stalnim opozarjanjem, naj bosta vendar bolj tiho, sem se zaklela, da ne grem več k zdravniku z njima nepripravljena, če ne bo res komu kaj manjkalo... Ker zabavat otroke z dobesedno nič (v naši čakalnici ni res dobesedno nič, ne mize, ne revij, ne čisto nič) gre prav dobro pol urce, urco. Po 2 urah pa se hudo naveličajo vseh raznoraznih tihih igric in prostora in če že morajo bit tam, bi ga radi vsaj kinetično raziskali (beri: se metali ubogim sestram pod noge in zraven tulili... Vsaj moji so taki.) Torej - če ni res nujno, ne grem več k zdravniku brez česarkoli za zdrave otroke, da dajo mir.
Dejansko ne rabijo dosti. Dovolj je v bistvu karkoli, tudi samo papir in barvice:). No, to sem vzela s seboj, ko sta imeli punci naslednji teden zobozdravnico. Otroci imajo kar naprej zobozdravnika! Vsaj meni se tako zdi, verjetno ima to kaj za opravit z njihovim številom:D - ker dejansko ima vsak od njih zobozdravnico samo 2x na leto (hvalabogu ni dobil še noben od njih nobene zvezdice, tako da imamo zaenkrat samo sistematiko), ampak če množiš s tri, se kar nabere:D.
Najprej smo naredile obrazka za igrico belih zobkov. Tamala je seveda hotela škrata (presenečenje, a ne?:D), temnolaska pa je želela Kitajčka. Lahko si obrazke tudi izrežete iz barvnega papirja, sprintate iz neta, narišete lahko tudi živalske obraze,... glavno je, da imajo veliko dovolj širokih zob, da bodo otroci nanje lahko polagali "zobke" (aka nekaj belega: recimo fižol tetovec, beli kamenčki,... amapk ker nič od tega nismo imeli doma, sem izbrskala tiktak bonbončke, ki jih imam za krasit torte (so res uporabni:) - ja, vem, grozna mama, k zobozdravnici jemlje bonbone!!! Ampak so bili samo za igrat, ker so itak leteli po tleh:D)
Ker sem seveda nekaj pozabila (kocko), smo se morale znajti drugače: najprej smo se šle 1-2-3, ko a 3 vsak pokaže kolikor prstov želi in vsota vseh naših iztegnjenih prstov je bila število, kolikor zobkov je potem dala tista, ki je bila na vrsti, svojemu človečnjačku v usta.
Potem sem zadevo izpopolnila, ker je bilo bonbončkov premalo za toliko prstov in ker je bil cilj te nalogice, da se punci SAMI igrata in da meni ni treba nič zraven:D
Zato sem natrgala papir na 7 koščkov, na vsakega napisala številke od 0 do 6 in jih prepognjene dala v prazno škatlico za reklamne letake, ki sem jo našla v čakalici:).
Uspeh na celi črti! Punci sta se sami pridno igrali več kot eno polno uro!!!
In to kljub temu, da smo pičile sem takoj po cepljenju proti klopnemu meningitisu in bi v bistvu imeli pravico met že vsega poln kufer;) Pa sta lepo zdržali brez hrane (ker pred zobozdravniškim obiskom pač ne ješ, da maš čiste zobke) in predvsem sta bili neverjetno TIHI!!!
Ronja je svojega kitačka najprej povampirila:D
Skratka: niti v sanjah si ne bi upala predstavljat, da bo šlo tole tako lepo skozi in da bosta tako zelo pridni:). Toplo priporočam, če morate hodit okoli zdravnikov (ali kam drugam, kjer je zaželjeno neko zmerno vedenje otrok, ki ne smejo bit preglasni in ne smejo skakat - to je namreč naš največji problem, saj sta navajeni non stop skakat) s kombinacijo bolnih in zdravih ali samo z zdravimi otroki: vzamete si s seboj kakšno malenkost, da jih zamoti, ker vam bo neskončno lažje:) Tamali pa... no, onidve pa komaj čakata, kdaj gresta naslednjič k zobozdravnici:D - pa najdite take otroke, hehe:D. Prejšnjič sem vzela s seboj nalogice iz neta, vse v zvezi z zobki in sta to reševali, tako da imata na zobozdravnico res lepe asociacije - srčno upam, da tako ostane:)
* nekoč, ko bom velika in bomo imeli prostor, pa si bom naštimala take male zabavnosti v vrečkice in v eno škatlo ob vhodu in bom potem samo potegnila eno ven, preden se bomo odpravili kam, kjer morajo bit otroci bolj kultivirani... tak je plan/sanje/kakorkoli to imenujete:D... če ne bojo prej odrasli:D. Če ne pa za vnuke, hehe.
5 komentarjev:
Vse se da, če je čakalnica takole prazna in lahko razstavljaš rekvizite vse povprek, še posebej, ker imate (kljub temu, da je rečeno da v čakalnici nimate nič)kar celo klop zase. Pri nas je navadno vedno gužva in smo veseli, če vsaj en izmed malih sedi kje drugje kot na mojih kolenih.Se pa mi ponavadi gremo razne bibarije in prstne igre, si zmišljujemo uganke in rime, se gremo nadaljevanje povedi, ali pa se kar tako pogovarjamo in čas izkoristimo za crkljanje. V bistvu pa so otroci nekako kar pridni, saj kljub temu, da še niso šolarji nekako vedo, da čakalnica ni animacijski center, temveč je treba tam pač malo bolj tiho, mirno in potrpežljivo čakati, kljub temu, da to ni višek zabave. Igrač in drugih potrebščin ponavadi nekako ne vlačimo sabo iz preprostega razloga, ki sem ga omenila zgoraj- gužva v čakalnici.Je pa res, da nikoli ne čakamo dlje kot kakšno urico, sicer bi definitivno zamenjala zobarja, če bi bilo potrebno v sedanjih časih čakati pri zobarju, kjer je otrok naročen, po dve uri. Aja, presenetilo pa me je, da še tu niste prinesli sabo kakšne " prehrambene" animacije ( pa čeprav v bistvu tukaj ni primerna), brez katere se včasih zdi, da nekako pri vas ne gre.
Tisto, da ni nič, se je nanašalo na čakalnico pri pediatrinji, ne pri zobozdravnici, tu je luksuz:) Pa ful čisto! Tudi tu je bila najprej gneča, potem so pa vsi že na vrsto prišli, medtem ko smo mi še čakali, hehe:D.
Ja, jemo res veliko, samo k zobozdravnici nosit hrano bi bil pa šus v glavo:D - veliko težje dopoveš, da je to za kasneje kot če enostavno ni - je lažje zdržat brez, če ne vidiš, še nam:).
Crkljanje je super, ja, vendar je težko crkljat na omejenem prostoru 3 otroke naenkrat... Sploh če se recimo en želi dojit, ker je bolan in hoče pri tem mir. It samo z njima, tako ni problem, kadar so pa vsi trije in je en bolan, je pa res težje in zna taka reč prav prit.
Pa če otrok riše naslonjen na klopco dejansko ne porabi nič več prostora kot če sedi na njej. Seveda se potem ne razkomoti tako kot punci tukaj, ker sta pač imeli možnost:). Itak pa nikjer ne piše, da je ta igrica samo za v čakalnico, lahko se je greste doma;).
Pri nas večinoma pri pediatrinji kar čakamo, zelo redko samo eno uro... Pri zobozdravnici pa navadno manj, tokrat se je pač tako izšlo, kaj češ, sem bila vesela, da sem bila pripravljena, sploh ker smo že za cepljenje čakali (tam sicer manj).
Moji otroci so taki čisto navadni otroci - niso ultra pridni, da ne bi nikoli kričali tam, kjer se ne sme, ali da jih ne bi bilo treba nikoli mirit,... da se jim marsikaj razložit, vendar ne vedno in navadno ne ravno takrat, kadar za to nimaš časa, ker moraš poskrbet za tabolnega, ki te rabi.
Je pa tudi odvisno, kakšne stvari otrokom dogajajo - nekateri strašno uživajo ob raznih besednih igrah in jim ni tega nikoli dovolj, poznam par takih, mojidve nista tako zelo na to mahnjeni - nekaj časa ok, 2 uri pa ziher ne. Jima veliko bolj leži kaj takega.
Tiste igrice ala ugani, kaj kdo misli itd... vse, za kar ne rabiš nič, se gremo vedno, samo kot rečeno, se naveličata. Sem potem spraševala punce, pa so rekle, da vzamejo barvice s seboj in sem poizkusila in uvau - razlika je očitna:D.
Pri naši zobozdravnici ne čakamo, oz. res minimalno. Pri pediatrinji pa groozno. Vzamem sabo knjigice, pa za risat, pa torbico "čudežev" - take razne zanimivosti, ki jih vidijo le takrat, pa še je premalo. Še posebej z našo srednjo - 20 mesečnico, je treba biti na koncu že kar iznajdljiv... Hvala za idejo. lp katja
Hmm,kot kaže imamo mi reees veliko srečo s temile dr-ji. Zobozdravnika se do nezavesti veselita, saj hodita zobke kazat k moji sestri in ona kot zobozdravnica seveda lahko vtakne med njine zobke največji košček čokolade, pa tukaj so še nalepke, ki jih dobita.. no pa tudi čakat ni treba ne vem kaj. Pri pedeiatrinji se sicer čaka dlje (ni teta, hehe), ampak k sreči je v privat hiši, zunaj ima nekaj malega igral, notri pa knjigice, pliškote pa čas kar mine...
Ideja pa mi je všeč, ampak bomo delali doma :-D
LP Hedviga (Urška)
Hehe, ja verjamem, da vam ni treba čakat, če ju teta pregleduje:D. Čeprav če dobro premislim... se mi zdi, da če bi onidve čakali svojo teto, bi ap še dlje čakali - ju je prišla pazit, ko se je mali rojeval, pa se je tudi že kar dogajalo, preden je prišla:D. Ampak zdaj ima dober razlog za to, hehe, par tisoč kilometrov ipak ni kar tako...
No, veselita se pa zobozdranice tudi tamali in dobita vedno štampiljke in še kako malenkost (prstančke, žogice,...), zelo prijazno:). Tokrat pa sem se bala, da bo njuno potrpljenje na preizkušnji, ker sta meli 2 zdravnika na isti dan in bi meli pravico met poln kufer:D.
Vi kar priredite igrice, saj za to so:). Ni nobenega kopirajta:D.
Objavite komentar