08 november 2012

Prstne igrice

Ene ali dveh se vsi še spomnimo iz svojega otroštva, ampak potem se pa zadeva pri meni konča. Pa mogoče še pri kom drugem. In za tiste je tale objava. Kdor si želi vse skup bolj na dolgo in široko napisano, pa naj si sposodi (ali kupi) knijgo Slovenske otroške prstne igre (Igor Cvetko). Ideja je luškana, knjiga malo manj (pač ni ravno moj stil;), ampak same igrice so pa otrokom všeč in se splača znat več kot 1, da se greš več kot 1x:)
Naj bi sicer v njih uživali dojenčki, vendar po mojih izkušnjah malčki in mali otroci bolj uživajo kot prav dojenčki, ampak poizkusit se splača že zgodaj:) Moji dojenčki ne morejo bit 5 sekund pri miru in ne prenesejo, da bi morali imet prstke pri miru tooooliko časa, da poveš ceeeelo pesmico (ko so pa takoooo dolge:D). Niso pa vsi dojenčki taki (baje), eni baje celo včasih samo ležijo (budni! - tega še nisem doživela), eni baje celo podnevi spijo!!! No, tistim bo pa mogoče že kot mini tole všeč. Če pa jim ne bo, pa pridite prebrat spet tole kolobocijo čez kake pol leta ali leto;).
1.) Torej tole že vsi veste - začneš pri palcu, pa do mezinčka:
Ta pravi: "Pijmo!"
Ta pravi: "Jejmo!"
Ta pravi: "Kje bomo pa vzeli?"
Ta pravi: "V mamini skrinjici!"
Ta je pa vse slišal, pa mamici povedal, potem so ga pa ta pa ta pa ta pa ta natolkli, "Kaj si pa mamici povedal!"
Druga verzija konca:
Ta pa vse popije, vse poje in vse mamici pove!

2.) Ta je zaklal.
     Ta je oskubel.
     Ta je pekel.
     Ta je jedel.
     Za tega malega pa ni nič ostalo.*
*verjetno zato, ker je taprvič bil taka tožibaba:D






3.) Tu jaz začnem pri mezinčku in potem na koncu palček spodvijem v pest:
Miška kaško kuhala
temu dala, (mezinček)
temu dala, (prstanček)
temu dala, (sredinček)
temu dala, (kazalček)
temu pa vrat zavila in v luknjico skrila
*Druga verzija je: temu pa glavco zavila in pod pajzko skrila.

4.) Stari palec kruha prosi.
     Kažiprst ga v hišo nosi.
     A sredinec, ta jezi se
     da prstanec vse pojeda
     in mezinec lačen gleda.
5.) Tole tudi večinoma poznate, je pa iz Enci benci na kamenci (ne vem, katera številka, so namreč tri):
Ta je v vodo padel.
Ta ga je ven potegnil.
Ta ga je posušil.
Ta ga je oblekel.
Ta je pa šel mamici povedat (potem ga valjda starejši spet namlatijo - se mi zdi, da so se včasih precej več tepli med sabo:D)...
Je pa tudi lepša verzija:
Ta je v vodo pal.
Ta ga je ven vzel.
Ta ga je domov neseu.
Ta ga je na posteljo dal.
Ta pa odel.
Toliko za danes, ko se pa teh naveličate, se pa oglasite, pa še kako dobite (očitno se me je nekaj prijelo, sem pesnik kot tile naši ljudski:D). Sicer pa seveda ni prepovedano improvizirat in si zmislit kake čisto svoje, mogoče malo bolj moderne, kjer se ne bojo otroci non stop tožarili in tepli:D. Tule se gresta recimo tole improvizirano košarkaško prstno igrico (ki je Svitu mimogrede ful bolj všeč kot tiste tradicionalne:D):
Ta je levo krilo.
Ta je desno krilo.
Ta je center, ko je najdaljši.
Ta je bek.
Ta, mali, je pa playmaker.
Ampak moram priznat, da kakor mi je tole ljudsko izročilo nekoliko tuje (ko sem bila mala nisem ravno uživala v ljudskih izštevankah, raznoraznih nesmiselnih pravljicah ala polpetelinček ipd...), vendar pa moji mali (oz. taveliki, če sem natančna) neskončno uživata v tem (očitno to preskakuje generacije). Ne motijo ju čudaški zastareli izrazi, niti pomanjkanje logike, ki je mene ubijalo, ko sem bila mala in mi še danes ni najbolj všeč;). No, tamalo včasih tudi kaj moti, taveliki pa so tele reči res všeč, pa ne glede na to, kako blesave se meni zdijo. Tako da: se splača poizkusit - če je bilo vam trapasto, sploh ni rečeno, da bo tudi otroku;).
Ne se sekirat, da ne boste dovolj pristni, če bo vam trapasto; tudi če se vi zezate zraven, bo lahko otorkom vseeno sila všeč (mogoče celo še bolj;). Navsezadnje pa: Sneguljčičin princ je tudi bil en totalni čudak, če mene vprašate: šel je poljubljat mrtvo neznanko, ki jo je prvič videl, ko je že bila mrtva in hotel njeno truplo s stekleno krsto odnest, da jo bo gledal... Mislim... danes bi šel v zapor zaradi nekrofilije... Očetje v teh pravljicah so itak eni čudni papki - kar pobili bi svoje otroke, ker se nova žena tako odloči - mislim wtf??? Pa jim vseeno beremo vse te čudne pravljice in tamali uživajo zraven 100/h! Tako da - nič bat, lahko si mislite kar si hočete, pravljice so svoj svet, ki bo preživel vse vaše pomisleke;).

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

hahaha, in če pomisliš da je mrtva neznanka prej živela sama s sedmimi pritlikavci....

Sicer pa se strinjam prstne igre so zakon. Naša jih imata še vedno rada. Predvsem tisto: Križ, kraž kralj Matjaž, daj mi groš, da si kupim nož (no, evo...) luknjo zvrzam, pok.

LP Urška (hedviga)

veri pravi ...

sama s sedmimi pritlikavci in spala malo pri enemu v postelji, malo pri drugemu... :D...
Pepelka in princ sta vsaj mela svojih 15 minut časa, da se zatreskata, pa jo potem on išče, ajde, recimo... Ampak ostale so pa vse nekaj spale, bile mtrve, uni pa kr navalijo na njih... Me zanima, kako bi danes katera pogledala, da se zbudi s poljubom enega xy-na...
Mala morska deklica in Deklica z vžigalicami sta itak čisto grozni, tega ne bom brala svojim malim, jaz sem samo jokala vedno zraven... NO, malo morsko deklico so brali pri dedku, ampak je neka prirejena verzija, pa jima ni segla do srca (to je pa problem prirejenih reči).
Da o vseh pravljicah z volkom niti ne razglabljam - moja biološka pamet prav trpi ob teh pravljicah! Kaj je pa volk kriv, da je mesojed! Pa navsezadnje, kaj mislite, da se ja pa potem z vsemi tistimi prašički zgodilo, a? Po moje so jih kar popacali... Že ko sem bila mala mi je šlo to na živce! In se prav pozna v odnosu ljudi do volka (znanstveno preverjeno, sem delala anketo in raziskavo!)
Saj pravim: boljše ne razmišljat preveč o pravljicah:D

Anonimni pravi ...

Oj!
Jaz poznam tisto o miški ki je kuhala kašo v malo drugačni obliki:

S svojim kazalcem delaš kroge po otrokovi dlani:
Miška kašo kuhala, z repkom jo je mešala:
Potem pa primeš vsak prstek:
temu dala, temu dala...
In otroka požgečkaš pod brado:
V luknjico se skrila.

lp
Irena