sreda, 30. marec 2011

Zelenjavni čips

Pred časom (da ne rečemo kako leto nazaj, nisem glih ažurna - sem se pa zdaj spet spomnila na tole, ko se začenja sezona kolerabe in korenja;) sem začela razmišljat, ali res pojemo dovolj zelenjave (vsak, ki mu povem te svoje pomisleke, se mi samo reži, ampak jaz sem resno razmišljala). In premlevala, kako bi jo vključila tudi v druge obede, ne samo v kosilo in včasih večerjo in včasih surovo kot prigrizek.
In ker me je ravno zadnjič bralka vprašala, kako spravit zelenjavo v otroke, se mi zdi to en od načinov, kako lahko začnemo (cilj je seveda, da jejo tudi surovo;). 
Potem je najljubši samček začel nečimrno ugotavljat, da ima več kil kot v času "pred otroci" in da pojeva preveč đunka. No, v resnici pojeva več čipsa kot kdaj prej (vsaj jaz, ker je bil pri nas doma čips tabu - posledica pa to, da smo se ga vsi 3je otroci nažrli povsod, kjer smo ga dobili;). Največ ga pojeva med "najinimi malimi uživanji" (beri: večeri, ko otroci zaspijo in si midva odpreva kak đunk food, našitmava na račko kak fajn film in se stiskava - to je življenje, hehe:), bi se dalo hitro navadit;), ampak na žalost se te navade potem znajo poznat na kvaliteti hrane in na koncu verjetno tudi na postavici... Ampak ker nisva taka frika, da za postavico/svoje zdravje... ne bi uživala, bi začela samo malo bolj zdrav đank jest.
 
In potem je bil pust in se je na veliko cvrlo (saj sem rekla, da ta ideja že dolgo čaka;). In tako sem se spomnila, kako je nekoč sodelavka prinesla iz tujine zelenjvani čips in je bil prav dober in ideja je bila tu: naredimo si svoj zelenjavni čips.
Zadeva je zelo enostavna: poljubno gomoljno zelenjavo olupiš, narežeš na zelo tanke rezine in ocvreš v olju. Poizkusili smo: korenček, pastinak in rdečo peso. Takoj na začetku moram priznat, da sem sama prispevala samo idejo, vso težaško delo lupljenja zelenjave in ribanje na tenke rezine pa je prevzel samček.
 
Jap, tale grdoba (rdeča pesa je EDINA stvar, ki je res ne maram - jem jo samo v testu od testenin in kot čips) zna bit čisto užitna, če je ocvrta - kot pravijo Italijani: "Fried everything is good":D
In ker pustu baje sledi post, ki je tudi zdaj, pred božičem "in", bo mogoče ta ideja prišla prav tudi komu, ki se trudi odpovedovat raznim razvadam, da malo zgoljufa, hehe (madona, tole se res sliši, ko da hudič iz mene govori in vas napeljuje na greh - ampak kaj pa drugega pričakujete od ateistke;) Ampak vseeno res čisto iskreno dvomim, da bi nek razumevajoč, odpuščujoč, prijazen bog imel kaj proti, da si naredite zelenjavni čips:) Razen če imate previsok holesterol, takrat ocvrto res ni preveč priporočjlivo in bi vam ga tudi angeli (pa jaz tudi) verjetno odsvetovali. 
V tem primeru si narežite korenček na palčke in jih povaljajte v žlički olivnega olja, pa to vse skup spečite v pečici - tudi zelo fajn, bom enkrat poslikala. Temu mi rečemo korenčkov pomfri in je zdravo in zelo dobro. Pri nas je problem samo v tem, da ga mali že surovega pol požreta, pa mi potem nič za v pečico ne ostane;) Sladki problemi, saj vem...;)

Več idej o zelenjavi na poti v otroke, pa drugič:)

Ni komentarjev: