nedelja, 27. marec 2011

Mehiška lazanja

Zdaj ko obvaldamo osnove lazanje, se lahko igramo naprej: torej lazanja z več različnimi nadevi, ampak za začetek samo z dvema, da ne bo preveč naenkrat;) Ker pa vem, da ste se nekateri malo ustrašili vsega tistega valjanja testenin in se sprašujete, če res ni druge možnosti;) vam ponujam eno bolj enostavno varianto. Seveda, lahko kupite plošče, ki jih niti kuhat ni treba prej, to že veste (prej preverite na škatli, ker prodajajo tudi take, ki jih je treba skuhat prej). 

Obstaja pa še ena druga možnost: za mehiško "lazanjo" lahko uporabite kupljene tortilje (seveda jih lahko tudi sami naredite in je to zelo zabavno, kadar imaš čas in svojo kuhinjo - jaz pa v tem primeru nisem imela ne enega ne drugega in za take primere je to super rešitev. Takole pa izgleda, ko zadevo skup sestavljate:

No, če gremo od začetka: za mehiško lazanjo skuhate meso (mi smo meli purana, lahko bi bil tudi piščanec ali kaj drugega, samo deda goji pač purane:) - hvala, deda!), ga malo ohladite in narežete na kocke. Prepražite začimbe in dodate na koščke narezano rdečo papriko, koruzo, kuhan črn fižol (lahko je tudi druge barve, samo črn tako lepo zgleda zraven koruze in rdeče paprike)
 V drugi ponvi zmešate enchilada omako (moja je bila homemade), paradižnikovo kašo in po želji še kako salso (lahko pa samo na koščke narežete surov paradižnik in malo začinite. V to kašo vmešate še začinjen fižolov pire (angleži rečejo temu "fried beans") in začinimo po okusu (pri nas varčujemo s čilijem (ga sploh ne damo), ker starejša malčica ni več navdušena nad pekočimi zadevami, zato si mora oči čili potrest šele potem, ko je jed že gotova)
Zdaj je na vrsti zabavni del: sestavljanje: najprej v pekač vlijete plast paradižnikove omake s fižolovim pirejem, potem pokrijete s tortiljami, date čez plast mešanice mesa, koruze in paprike,polijete čez to spet paradižnikovo omako, potresete s sirom, spet tortilje, koščki, omaka, sir... in tako do vrha, kjer končate s tortiljami, ki jih potresete s sirom in nasekljanimi olivami (te so domače od dedija - hvala, dedi:)
Takole izgleda zadeva, predno jo date pečt, je je pa dovolj za 2 kosili (ali imate problem s kosilom rešen za jutri ali pa si je pol zamrznete in pogrejete enkrat, ko nimate navdiha za kuhanje - jo je pa priporočljivo dat en dan prej v hladilnik, da se odtaja, sicer boste tako dolgo čakali, da se odtaja, da bi že skuhali kaj vmes;).
Dober tek!

4 komentarji:

Anonimni pravi ...

Koliko časa pa traja priprava takšne lazanje?

veri pravi ...

Takale ni tako huda: v bistvu narediš paradižnikovo omako (lahko pa si skrajšaš čas in jo kupiš), pa en ala vok varianto, to je malo odvisno, koliko paprik in mesa imaš za narezat in kako hiter/a si pri tem, ampak kuha se nadev samo 20 min., peče se pa tudi cca dobre pol ure. Samo prej je treba še meso skuhat, kar traja cca 10 min, medtem pa lahko še zelenjavo narežeš,... tako da nekje v 1 oz 2 urah (če delaš še paradižnikovo omako sam/a) si gotov/a. Pa medtem, ko se peče, lahko delaš seveda kaj drugega;)

N pravi ...

odlična ideja. Mi imamo radi mehiško ampak tudi nepekoče (sem samo jaz bolj za pekoče, vsi ostali pa žal ne) Imam pa vprašanje - ali se tortilje ne razkuhajo oz razpackajo, ker so namočene v omakico? Daš navaden sir ali nacho?

veri pravi ...

Jaz sem imela iste pomisleke, pa so kar dobro preživele tele tortilje v pečici - mogoče je malo odvisno, katere vzameš - rajši ne pretankih. Ampak moje niso bile najdražje, pa so delale;).
Sir je bil en navaden, pač kar sem imela pri roki. Načo je sicer super, samo to je v bistvu omakica in ko se zapeče, rata bolj trda, verjetno (dobi skorjico). Ali mogoče obstaja tudi prav načo sir mogoče? Še nisem videla, čeprav čisto verjamem.