ponedeljek, 08. november 2010

Prstne barve

Če pogledate vremensko napoved (katerokoli!), izgleda kot bi se nekdo zmotil in bi se mu zataknil copy paste na oblačku s kapljicami...Vremenkoti sicer pravijo, da ni slabega vremena, ampak oni niso objektivni. Da pa jih ne bom jezla: očitno bomo torej baje imeli spet mokro vreme in to kar nekaj časa, torej ne bo odveč nekaj zamisli za deževne dni:

Prva med njimi so prstne barve. Ja, res je, to je tisti Mess z veliko začetnico: totalni kaos, v svojem najčistejšem (kakšna igra besed, hehe), najbolj prvinskem pomenu besede, barvna mavrica na steni in pod mizo (na mizi itak), da o klopci ne izgubljamo besed... Ja, to so prstne barve. Ampak prstne barve niso samo to: so tudi otroški nasmehi, umazane rokice (ja, vem, to se vam zdi, da spada v zgornjo kategorijo, ampak ne, to spada k nasmehom - prepričajte se sami;), otroški spomini in tisto nekaj, kar dela življenje nekaj več.
Ja, res je, tu je računalnik še malomarno na mizi - v naslednjem kadru ga že ni več;) (resda nima več treh tipk (na žalost sta med njimi enter in c, ki sta zelo uporabni tipki..., a vendar je to najin edini in "dragoceni" račko, ne glede na "tržno vrednost") - torej prvo opozorilo: umaknite iz dosega rokic vse, kar je vrednega in vse, kar naj ne bi postalo mavričasto.

Drugo opozorilo: nektare otroke umazane roke motijo (navadno se ta lastnost prav posebej izrazi pri risanju in kadar je za kosilo kakšna omaka s kurkumo) in si jih bodo non stop brisali v svoja (ali vaša) oblačila - zato jih (oblačila) je dobro zavarovati z zato namenjeno majico, ki jo lahko sunete očiju oz. nekomu, ki je ne bo pogrešal (ali pa jo prostovoljno odstopi, če imate srečo).
 Drugi otroci rajši rišejo po papirju (ne moreš verjet, da tudi taki obstajajo!!!) in jih umazane rokice ne motijo (no, to pa lahko verjamem;)
 No, če mi ne verjamete: kje je več barve - na majici ali na papirju? Pa šele začele smo...
Nekoč v davnih časih nedoločene prihodnosti bosta moji punci seveda dobili posebej zanju sešit "predpasnik za ustvarjanje"... ampak do takrat... bojo očijeve T-majice morale zadoščat (pa čeprav se rokavi vlečejo (nje očitno itak ne moti:)
 To je to, kot bi rekla naša Lejli:
To so prstne barve! Zanje ne rabit nič, razen živcev, barv, papirja in toliko starih majic, kolikor pač imate otrok. Ampak prstne barve so zakon! Celo odrasli se na ta način zdravijo duševnih bolezni, to je baje zelo prvinska oblika izražanja... Moja (odrasla) sestra  jih obožuje (prosim, ne vlečt vzporednic;). Zdaj mi pa zmanjka pametnih razlogov - probajte, pa boste videli - da so res zanimive, ko se enkrat res sprostiš:) Pa ko imaš vse umaknjeno;)

Aja, da se jih sveda naredit doma, ampak o tem pa kdaj drugič:)

Ni komentarjev: