četrtek, 25. november 2010

Domača darila

Celo krdelo dobrih mož že sopiha k nam, palčki in škrati so do vrha glave zaposleni z nakupovanjem in pripravljanjem daril, zato je čas, da izpolnim obljubo iz uvodnika in vam napišem nekaj idej za darila, da boste tem bogim upehanim pravljičnim bitjem vsaj malo olajšali nori december.

Ta darila sem sicer naredila za rojstne dneve, vendar pa nikjer ne piše, da palčki in škrati ne znajo kvačkati ali šivati (ok, res so to v principu fantje, ampak verjetno imajo kako palčico zraven, kako bi se sicer razmnoževali... sploh pa obstajajo tudi moški, ki pletejo - tako so mi vsaj povedali tisti s televizijo;), videla v živo res še nobenega nisem;).
 Darilo št. 1 torej: za svakinjin rojstni dan - skvačkane rokavice brez prstov (za mamice z malimi otroki precej praktična zadeva - prste rabiš, da tem malim bitjem (ne mislim palčkov) brišeš noske, rokice, deliš hrano,... Vseeno pa je fajn, če je toplo v roke, zato so za prehodne dni, ko je še nad 0°C tele rokavičke čisto primerne (če nisi na biciklu;). So zelo hitro skvačkane in jih očitno oz. preverjeno zmore celo čisti začetnik - sama nisem še NIKOLI  v življenju NIČESAR skvačkala - to je moj prvi izdelek - ever! Rabila sem cca 4 ure, pa sem vmes imela še malidve na grbi;) (res pa ju je oči precej animiral:).
Darilo št. 2: za nečakov rojstni dan - sedežna vreča: no, tale ne bo narejena v 4 ih urah, rabiš kar dobro noč zanjo...
Vsaj če ti zmanjka vsega možnega: blago je šlo "na knap", ampak mi je uspelo vse postavit tako, da ga je bilo dovolj, večji problem so bili ježki (seveda sem imela modrega ježka ravno en meter in nič več... grrrr!), še večji problem je bilo polnilo (stiroporne kroglice)! Ki ga je zmanjkalo. Zato sem šla in žrtvovala našega "črva" (materinsko blazino) in ga izpraznila v vrečo - še vedno je bila čisto prazna. Ja, vem, lahko polniš tudi z drugimi stvarmi (razrezano peno) - tudi porabila. Ja, vem, lahko daš notri tudi peno, ki jo sam narežeš - "done". Ja, tudi koščke polnila za igračke. Res je, uganili ste, vse je notri. Tudi koščki blaga, ki ostanejo so dobri za polnilo. Been there, done that.

Torej: s pomočjo vsega naštetega in na koncu tudi lubijevo pomočjo (največje delo je bilo odganjati tamale stran, ker se je med šivanjem večer prevesil v noč in potem v jutro in sta že vstali...) - no s pomočjo vsega tega mi je nekako uspelo napolniti ta monstozum. Na sliki vreča ni najboljše postavljena, samo nisem jaz slikala - jaz sem tačas delala torto;) (glej spodaj:), tamalidve pa nista vedeli, kako bi to moralo bit - tako da je malo več naslonjala, ampak to bojo že sami poštudirali, kako jim bo pasalo imet.

 
Dobra stran te prebedene noči na račun pomanjkanja materiala in tele impro lige je to, da sem dodobra spraznila škatlice z ostanki blaga - vse, kar je bilo majčkeno, je letelo v vrečo... Kajti spravljam res vse odrezke blaga - tudi samo nekaj cm2 velike! "Ker za kako aplikacijo pa ravno to rabiš..." In potem se kopiči in kopiči... No, zdaj sem naredila red:)

Za oba (nečaka in svakinjo in vse ostale v družini) pa je bila še tale torta v obliki njihove nove hišice, za katero smo jim čestitali tule. (Rjavo je garaža)


Poleg obiska sorodnikov pa se je v istem vikendu zgodil še rojstni dan Ronjine najljbuše sovrtčanke, ki je dobila domačega krokodila, sešitega iz nogavice (ročno pobarvane nogavice, da je dobil krokodil tak vzorček):
Baje je postal njen ljubljenček:) - ampak več o tem v postu o domačih igračkah, ki sledi kmalu:) (Za njim je Ronjin krokodil, narejen iz moške dokolenke.)

Več daril pa naslednjič!

3 komentarji:

veronika pravi ...

oh...končno spet nekaj;))... rada berem če kaj napišeš in vsak dan čekiram če je kaj novega... ker ti ideje kar skačejo iz glave,jaz pa sem ravno v fazi, ko moram v službi narediti eno tono čestitk , bi te prosila, za kakšno zanimivo idejo za izdelavo le teh...pa prosim brez šivanja, ker sem totaln antitalent...verjemi;))

veronika pravi ...

aja...mimogrede huuuuudo čupo imaš :)

veri pravi ...

Ja, vem, sem zanemarjala net, ker sem imela preveč dela z "resničnim življenjem":D. Bo pa zato dosti za pokazat v prihodnjih dneh:)
Voščilnice - uf, seveda jih moram tudi jaz tono naredit (če imaš to srečo, da nisi edinka/ček, pa da se še spečaš z nekom, ki ni edinček, se samo ožjih sorodnikov, ki jih imaš res rad, kar nabere... in če se starša ločita in imata vsak novega, pa ne živijo skup, moraš že samo zanje naredit 4 namesto 1 voščilnice;) pa še prijatelji...)
No, si me spodbudila, da se jih letos lotim malo prej (kar je samo dobro, ker se mi je že zgodilo, da sem novoletne voščilnice pošiljala februarja;) No, saj so jih bili navadno vseeno veseli, hehe. Ok, bo brez šivanja:)

PS: Hehe, čupa je res moj zaščitni znak... Sem se 2x postrigla čisto na kratko, pa mi ni bilo všeč - sem 3 dni jokala ko dež, ker si nisem mogla las navijat na prste in fecljat, hehe. Pa še zelo žive lase imam in če so kratki, so zelo zelo neukročeni, meni se pa ne da z njimi ubadat. Tako so lahko divji, pa me vseeno ne vpraša vsak, zakaj proti toku plavam;)